Page 23 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 23
1.2
Retorični elementi pedagoškega diskurza
Kako predstavljeno pojmovanje pedagoškega diskurza nadgrajuje retori-
ka? Definicije retorike so številne in mnogovrstne. Od samih začetkov ra-
zvoja retorike pred skoraj 2.500 leti pa vse do danes velja za enega od vsakok-
ratnih izzivov iskanje najustreznejše opredelitve, kaj je retorika in kakšen
je njen cilj.1 Kot pravi Kvintilijan, ki v svojem obsežnem delu Institutio ora-
toria (Šola govorništva) združuje skoraj pet stoletij antične retorične tra-
dicije, je precej razširjena in splošno sprejeta ter že od sofistov izvirajoča
1 Za zgoščen pregled zgodovine retorike, ki jo ustrezneje imenujemo tudi klasična
retorika, glejte Murphy, Katula in Hoppman (2014). V slovenskem jeziku referenčna
dela s področja zgodovine retorike predstavljajo Barthes (1990), Kennedy (2001) in
pripadajoče spremne študije k prevodom antičnih retoričnih del (npr. Antologija
antičnega govorništva, 2001; Ciceron, M. T, O govorniku, 2002; Aristotel, Retorika,
2011; Kvintilijan, M. F., Šola govorništva, 2015). Za razumevanje vloge retorike
v sodobnem pedagoškem diskurzu je ključno vsaj okvirno poznavanje njenih
historičnih okoliščin. Klasična retorika je namreč predstavljala eno najpomembnejših
antičnih družbenih praks ter hkrati disciplino, ki je v veliki meri vplivala na razvoj
drugih humanističnih znanosti (npr. jezikoslovja, literarnih ved, umetnostne
zgodovine, arhitekture, pedagogike, filozofije itd.) in zlasti v kulturnem prostoru
t. i. zahodne Evrope zaznamovala celoten javni (politični, znanstveni, umetniški in
izobraževalni) diskurz. Posledično je skoraj 2.000 let veljala tudi za eno temeljnih
izobraževalnih vsebin. Po krajšem zatišju v 19. stoletju se od druge polovice 20.
stoletja dalje znova izrazito povečuje zanimanje tako za retoriko kot vedo kakor tudi
za njeno pedagogiko, ki že dolgo ni več omejeno zgolj na prostor »zahodne« kulture,
temveč dobiva globalni značaj.
23
Retorični elementi pedagoškega diskurza
Kako predstavljeno pojmovanje pedagoškega diskurza nadgrajuje retori-
ka? Definicije retorike so številne in mnogovrstne. Od samih začetkov ra-
zvoja retorike pred skoraj 2.500 leti pa vse do danes velja za enega od vsakok-
ratnih izzivov iskanje najustreznejše opredelitve, kaj je retorika in kakšen
je njen cilj.1 Kot pravi Kvintilijan, ki v svojem obsežnem delu Institutio ora-
toria (Šola govorništva) združuje skoraj pet stoletij antične retorične tra-
dicije, je precej razširjena in splošno sprejeta ter že od sofistov izvirajoča
1 Za zgoščen pregled zgodovine retorike, ki jo ustrezneje imenujemo tudi klasična
retorika, glejte Murphy, Katula in Hoppman (2014). V slovenskem jeziku referenčna
dela s področja zgodovine retorike predstavljajo Barthes (1990), Kennedy (2001) in
pripadajoče spremne študije k prevodom antičnih retoričnih del (npr. Antologija
antičnega govorništva, 2001; Ciceron, M. T, O govorniku, 2002; Aristotel, Retorika,
2011; Kvintilijan, M. F., Šola govorništva, 2015). Za razumevanje vloge retorike
v sodobnem pedagoškem diskurzu je ključno vsaj okvirno poznavanje njenih
historičnih okoliščin. Klasična retorika je namreč predstavljala eno najpomembnejših
antičnih družbenih praks ter hkrati disciplino, ki je v veliki meri vplivala na razvoj
drugih humanističnih znanosti (npr. jezikoslovja, literarnih ved, umetnostne
zgodovine, arhitekture, pedagogike, filozofije itd.) in zlasti v kulturnem prostoru
t. i. zahodne Evrope zaznamovala celoten javni (politični, znanstveni, umetniški in
izobraževalni) diskurz. Posledično je skoraj 2.000 let veljala tudi za eno temeljnih
izobraževalnih vsebin. Po krajšem zatišju v 19. stoletju se od druge polovice 20.
stoletja dalje znova izrazito povečuje zanimanje tako za retoriko kot vedo kakor tudi
za njeno pedagogiko, ki že dolgo ni več omejeno zgolj na prostor »zahodne« kulture,
temveč dobiva globalni značaj.
23
