Page 250 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 250
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
kako delujejo, o tem danes verjetno najprej poučil na spletu, ne pa iz aka-
demskih razprav teoretikov argumentacije.
V ležečem tisku smo poudarili najdvoumnejše in najbolj nejasne dele
teh spletnih definicij, med poševnice pa zapisali kratke (kritične) glose:
Nejasnost in dvoumnost definicij
1) »Napaka je, zelo splošno, /ni dovolj konkretno, brez informativ-
ne vrednosti/ zmota v sklepanju. V tem se razlikuje od dejanske
zmote, ki preprosto pomeni biti v zmoti glede dejstev. Nekoliko
natančneje, pri napaki gre za 'argument', v katerem podane premi-
se ne zagotavljajo potrebne stopnje podpore /kakšne vrste podpo-
re, kakšna je »potrebna stopnja« podpore?/ za sklep.« (Labossiere,
The Nizkor Project (http://www.nizkor.org/features/fallacies/))
2) »V logiki in retoriki /logika in retorika delujeta po zelo različnih
načelih/ je napaka nepravilno sklepanje v argumentaciji /nejasno;
kaj je sklepanje v argumentaciji?/, posledica tega pa je napačno ra-
zumevanje /napačno razumevanje česa?/. Po nesreči ali nameno-
ma lahko napake pritiskajo na čustvene sprožilce v poslušalcu ali
sogovorcu (npr. sklicevanje na čustva) ali izrabljajo socialne od-
nose med ljudmi (npr. argument avtoritete) /kaj pa 'racionalne'
ali 'logične' napake?/.« (Wikipedia (http://en.wikipedia.org/wiki/
Fallacy)).
3) »Napaka v sklepanju je neke vrste zmota /nejasno; kaj 'neke vrste
...' sploh pomeni?/ v sklepanju. /.../ Napake ne bi smele biti prepri-
čljive, vendar pogosto so. Napake lahko nastanejo nenamerno, ali
pa so lahko ustvarjene namenoma zaradi prevare drugih ljudi.«
(Internet Encyclopedia of Philosophy (http://www.iep.utm.edu/
fallacy/))
4) »Napake so defekti /kakšne vrste defekti?/, ki oslabijo /ali 'oslabe-
ti' pomeni, da so ti argumenti še vedno argumenti, vendar s šib-
kejšo argumentacijsko silo?/ argumente /.../ Glede napak se je po-
membno zavedati dveh stvari: prvič, napačni argumenti so zelo,
zelo pogosti in lahko delujejo zelo prepričljivo, vsaj običajnemu
bralcu oz. poslušalcu. /.../ Drugič, včasih je težko oceniti, ali je ar-
gument napačen.« (Izročki in povezave (http://www.unc.edu/de-
pts/wcweb/handouts/fallacies.html))
250
kako delujejo, o tem danes verjetno najprej poučil na spletu, ne pa iz aka-
demskih razprav teoretikov argumentacije.
V ležečem tisku smo poudarili najdvoumnejše in najbolj nejasne dele
teh spletnih definicij, med poševnice pa zapisali kratke (kritične) glose:
Nejasnost in dvoumnost definicij
1) »Napaka je, zelo splošno, /ni dovolj konkretno, brez informativ-
ne vrednosti/ zmota v sklepanju. V tem se razlikuje od dejanske
zmote, ki preprosto pomeni biti v zmoti glede dejstev. Nekoliko
natančneje, pri napaki gre za 'argument', v katerem podane premi-
se ne zagotavljajo potrebne stopnje podpore /kakšne vrste podpo-
re, kakšna je »potrebna stopnja« podpore?/ za sklep.« (Labossiere,
The Nizkor Project (http://www.nizkor.org/features/fallacies/))
2) »V logiki in retoriki /logika in retorika delujeta po zelo različnih
načelih/ je napaka nepravilno sklepanje v argumentaciji /nejasno;
kaj je sklepanje v argumentaciji?/, posledica tega pa je napačno ra-
zumevanje /napačno razumevanje česa?/. Po nesreči ali nameno-
ma lahko napake pritiskajo na čustvene sprožilce v poslušalcu ali
sogovorcu (npr. sklicevanje na čustva) ali izrabljajo socialne od-
nose med ljudmi (npr. argument avtoritete) /kaj pa 'racionalne'
ali 'logične' napake?/.« (Wikipedia (http://en.wikipedia.org/wiki/
Fallacy)).
3) »Napaka v sklepanju je neke vrste zmota /nejasno; kaj 'neke vrste
...' sploh pomeni?/ v sklepanju. /.../ Napake ne bi smele biti prepri-
čljive, vendar pogosto so. Napake lahko nastanejo nenamerno, ali
pa so lahko ustvarjene namenoma zaradi prevare drugih ljudi.«
(Internet Encyclopedia of Philosophy (http://www.iep.utm.edu/
fallacy/))
4) »Napake so defekti /kakšne vrste defekti?/, ki oslabijo /ali 'oslabe-
ti' pomeni, da so ti argumenti še vedno argumenti, vendar s šib-
kejšo argumentacijsko silo?/ argumente /.../ Glede napak se je po-
membno zavedati dveh stvari: prvič, napačni argumenti so zelo,
zelo pogosti in lahko delujejo zelo prepričljivo, vsaj običajnemu
bralcu oz. poslušalcu. /.../ Drugič, včasih je težko oceniti, ali je ar-
gument napačen.« (Izročki in povezave (http://www.unc.edu/de-
pts/wcweb/handouts/fallacies.html))
250
