Page 248 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza

ima tak način nekatere prednosti. Avtor
take zgodovine je po navadi strokovnjak na svojem področju, ki
ne pozna le splošnega vidika, temveč je s predmetom svojega

preučevanja
seznanjen do potankosti.
To omogoča globino, ki je običajno ne najdemo v
širših delih. Poleg tega se lahko tak avtor izogne
naravni pristranskosti makro zgodovin področja
specializacije avtorja. (Steele, 2006, http://www.guernicus.com,

poudarili avtorji)
Če strnemo: makro zgodovinar »ima dolgoročni pogled na zgodovino
in obravnava različne družbe ter nacije skozi stoletja, da lahko pride do ši-
rokih zaključkov o toku zgodovine; pri čemer »oblikuje domneve na pod-
lagi povprečenja« in lahko zagreši napako slamnatega moža (strašila; angl.
Straw Man fallacy), s tem ko jemlje dejstva in podatke iz posameznega (mi-
kro) konteksta in jih projicira na precej večji zaslon. Take posplošitve nujno
vključujejo »domneve na podlagi povprečenja« in kot take običajno velja-
jo za neko drugo (zelo splošno) napako, in sicer »prenagljeno posploševa-
nje« ali secundum quid.
Po drugi strani pa se mikro zgodovinar »osredinja na posameznika ali
skupnost«, »je zelo tesno omejen prostorsko in časovno« ter znova – vendar
iz nasprotne smeri – črpa dejstva in podatke iz veliko večjega (makro) kon-
teksta ter jih zamejuje na precej ožji zaslon. Na ta način lahko v očeh makro
zgodovinarja zagreši tako napako slamnatega moža kot tudi prenagljenega
posploševanje ali secundum quid, ker ne upošteva vseh elementov večje sli-
ke. To razmerje bi vnovič lahko predstavili takole:

248