Page 255 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 255
med napakami in še več napakami v sklepanju in argumentaciji
domnevnih napak) ter dialektičen (to pomeni, da se tisto, kar je napačno,
razkrije v dialogu oz. razpravi in skozi dialog oz. razpravo). Kljub temu je
pragma-dialektični pristop glede napak v sklepanju še vedno precej tog, saj:
1) pri vsakem argumentiranju ne gre za »razreševanje razlik v mne-
njih« (epistemološko gledano ni jasno, zakaj bi bilo treba razlike v
mnenjih sploh odpravljati);
2) so napake v sklepanju opredeljene kot kršitve zgoraj omenjenih
pravil razprave, ki so potrebna za in vodijo k odpravljanju razlik v
mnenjih.
Povedano z drugimi besedami, pragma-dialektični pogled na napake
je ozko omejen na samo pragma-dialektično teorijo.
Douglas Walton: nedovoljeni dialektični preklopi
Pristop Douglasa Waltona (tj. proces preoblikovanja njegovih stališč) je
v tem pogledu precej zanimivejši. V delu Fallacies (1989) – zbirki njego-
vih in Woodsovih že objavljenih člankov – Walton še vedno izhaja iz logi-
ke (čeprav pri pojasnjevanju različnih napak v sklepanju upošteva različ-
ne vrste logike).
Do velike spremembe pa pride z Waltonovim sistematičnim preučeva-
njem dialoga in njegovih vrst. Leta 1992 je dialog opredelil takole:
»Dialog je izmenjava govornih dejanj med dvema govornima par-
tnerjema, ki se pri podajanju stališč z namenom doseganja sku-
pnega cilja zaporedoma izmenjujeta. Dialog je koherenten, koli-
kor posamezna govorna dejanja skupaj prispevajo k temu cilju.
Vsak udeleženec ima tudi svoj posamezni cilj v dialogu, oba ude-
leženca pa imata v dialogu obveznost, ki jo določa narava njune-
ga skupnega in posamičnega cilja.« (Walton, 1992a: 133, poudari-
li avtorji)
Walton loči različne vrste dialoga (prepričevalni dialog, dialog iska-
nja informacij, dialog iskanja nasvetov, dialog posvetovanja s strokovnja-
kom, pogajalski dialog, preiskovalni dialog, eristični dialog) in trdi, da je
»argumentacijo potrebno oceniti kot pravilno ali nepravilno v razmerju do
več različnih modelov razumnega dialoga« (1992a: 133). Tudi med posame-
zno razpravo lahko sogovornika preklapljata med različnimi vrstami dia-
loga in te »dialektične preklope«, kot piše Walton, lahko pogosto povežemo
z neformalnimi napakami:
255
domnevnih napak) ter dialektičen (to pomeni, da se tisto, kar je napačno,
razkrije v dialogu oz. razpravi in skozi dialog oz. razpravo). Kljub temu je
pragma-dialektični pristop glede napak v sklepanju še vedno precej tog, saj:
1) pri vsakem argumentiranju ne gre za »razreševanje razlik v mne-
njih« (epistemološko gledano ni jasno, zakaj bi bilo treba razlike v
mnenjih sploh odpravljati);
2) so napake v sklepanju opredeljene kot kršitve zgoraj omenjenih
pravil razprave, ki so potrebna za in vodijo k odpravljanju razlik v
mnenjih.
Povedano z drugimi besedami, pragma-dialektični pogled na napake
je ozko omejen na samo pragma-dialektično teorijo.
Douglas Walton: nedovoljeni dialektični preklopi
Pristop Douglasa Waltona (tj. proces preoblikovanja njegovih stališč) je
v tem pogledu precej zanimivejši. V delu Fallacies (1989) – zbirki njego-
vih in Woodsovih že objavljenih člankov – Walton še vedno izhaja iz logi-
ke (čeprav pri pojasnjevanju različnih napak v sklepanju upošteva različ-
ne vrste logike).
Do velike spremembe pa pride z Waltonovim sistematičnim preučeva-
njem dialoga in njegovih vrst. Leta 1992 je dialog opredelil takole:
»Dialog je izmenjava govornih dejanj med dvema govornima par-
tnerjema, ki se pri podajanju stališč z namenom doseganja sku-
pnega cilja zaporedoma izmenjujeta. Dialog je koherenten, koli-
kor posamezna govorna dejanja skupaj prispevajo k temu cilju.
Vsak udeleženec ima tudi svoj posamezni cilj v dialogu, oba ude-
leženca pa imata v dialogu obveznost, ki jo določa narava njune-
ga skupnega in posamičnega cilja.« (Walton, 1992a: 133, poudari-
li avtorji)
Walton loči različne vrste dialoga (prepričevalni dialog, dialog iska-
nja informacij, dialog iskanja nasvetov, dialog posvetovanja s strokovnja-
kom, pogajalski dialog, preiskovalni dialog, eristični dialog) in trdi, da je
»argumentacijo potrebno oceniti kot pravilno ali nepravilno v razmerju do
več različnih modelov razumnega dialoga« (1992a: 133). Tudi med posame-
zno razpravo lahko sogovornika preklapljata med različnimi vrstami dia-
loga in te »dialektične preklope«, kot piše Walton, lahko pogosto povežemo
z neformalnimi napakami:
255
