Page 241 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 241
med napakami in še več napakami v sklepanju in argumentaciji
obsežnega besednjaka (leksike) navadnega jezika, z njegovo zelo razveja-
no semantiko in pragmatiko, v zelo omejen besednjak logike z njeno še bolj
omejeno semantiko.
In to lahko storimo, pojasnjuje Hamblin, »samo na račun značilnosti,
ki so bistvene za naravni jezik« (Hamblin, 1970/2004: 213).
Argumenti so namenjeni interpretaciji, ne opisovanju »realnosti«
2) Referenca je odvisna od védenja v času izjavljanja. Hamblin nadaljuje:
»Če so argumenti, o katerih razpravljamo, argumenti, ki jih je
Janez Novak proizvedel v svoji glavi in za lastno razumevanje,
se bodo merila za presojo nanašala izključno na to, kar je Janezu
Novaku znano, kar je Janezu Novaku dvomljivo in tako nap-
rej. Vendar gre za paradigmatski primer argumenta takrat, ki
je proizveden s strani ene osebe z namenom prepričati drugo.«
(Hamblin, 1970/2004: 239, poudarili avtorji)
Naša interpretacija zgornjega odlomka bi bila, da večna in univerzal-
na resnica ne obstaja oz., posledično, da tudi večni in univerzalni pogoji ali
merila za resničnost ne obstajajo. Resnica je relativna, vendar »relativno-
sti« ne smemo razumeti v smislu trivialnega stereotipa, da se vse spreminja
in da je lahko vse drugačno. »Relativnost« je treba razumeti bolj v etimolo-
škem smislu (lat. relativus = 'ki se nanaša na ali je v razmerju do'; od referre
= 'nositi nazaj', 'vračati'/'ozirati se'), kot stvar (koncept, misel), ki ima odnos
ali je v odnosu do druge stvari (koncept, misel). V posameznem odnosu
(X v razmerju do Y) je lahko resnica (oz. »resnica«) razumljena in predsta-
vljena kot taka in taka; v nekem drugem odnosu (X v razmerju do Z) pa je
lahko resnica (oz. »resnica«) razumljena in predstavljena povsem drugače.
Argumenti in sprejemanje: vloga občinstva
3) Ustreznost in primernost izrečenega, v teh okoliščinah, temu občinstvu,
za te namene in te smotre. Hamblin nadaljuje:
»Razlogi, ki jih imajo različni ljudje za sprejemanje različnih trdi-
tev in postopkov, so včasih nedvomno relevantni za vrednost ar-
gumenta, ki je na njih zgrajen; vendar, če že moramo nekje po-
tegniti črto, sprejetje s strani osebe, ki ji je argument namenjen
– osebe, za katero naš argument je argument – je ustrezna podla-
ga za niz meril.« (Hamblin, 1970/2004: 242, poudarili avtorji)
241
obsežnega besednjaka (leksike) navadnega jezika, z njegovo zelo razveja-
no semantiko in pragmatiko, v zelo omejen besednjak logike z njeno še bolj
omejeno semantiko.
In to lahko storimo, pojasnjuje Hamblin, »samo na račun značilnosti,
ki so bistvene za naravni jezik« (Hamblin, 1970/2004: 213).
Argumenti so namenjeni interpretaciji, ne opisovanju »realnosti«
2) Referenca je odvisna od védenja v času izjavljanja. Hamblin nadaljuje:
»Če so argumenti, o katerih razpravljamo, argumenti, ki jih je
Janez Novak proizvedel v svoji glavi in za lastno razumevanje,
se bodo merila za presojo nanašala izključno na to, kar je Janezu
Novaku znano, kar je Janezu Novaku dvomljivo in tako nap-
rej. Vendar gre za paradigmatski primer argumenta takrat, ki
je proizveden s strani ene osebe z namenom prepričati drugo.«
(Hamblin, 1970/2004: 239, poudarili avtorji)
Naša interpretacija zgornjega odlomka bi bila, da večna in univerzal-
na resnica ne obstaja oz., posledično, da tudi večni in univerzalni pogoji ali
merila za resničnost ne obstajajo. Resnica je relativna, vendar »relativno-
sti« ne smemo razumeti v smislu trivialnega stereotipa, da se vse spreminja
in da je lahko vse drugačno. »Relativnost« je treba razumeti bolj v etimolo-
škem smislu (lat. relativus = 'ki se nanaša na ali je v razmerju do'; od referre
= 'nositi nazaj', 'vračati'/'ozirati se'), kot stvar (koncept, misel), ki ima odnos
ali je v odnosu do druge stvari (koncept, misel). V posameznem odnosu
(X v razmerju do Y) je lahko resnica (oz. »resnica«) razumljena in predsta-
vljena kot taka in taka; v nekem drugem odnosu (X v razmerju do Z) pa je
lahko resnica (oz. »resnica«) razumljena in predstavljena povsem drugače.
Argumenti in sprejemanje: vloga občinstva
3) Ustreznost in primernost izrečenega, v teh okoliščinah, temu občinstvu,
za te namene in te smotre. Hamblin nadaljuje:
»Razlogi, ki jih imajo različni ljudje za sprejemanje različnih trdi-
tev in postopkov, so včasih nedvomno relevantni za vrednost ar-
gumenta, ki je na njih zgrajen; vendar, če že moramo nekje po-
tegniti črto, sprejetje s strani osebe, ki ji je argument namenjen
– osebe, za katero naš argument je argument – je ustrezna podla-
ga za niz meril.« (Hamblin, 1970/2004: 242, poudarili avtorji)
241
