Page 237 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 237
med napakami in še več napakami v sklepanju in argumentaciji
opisovanje resničnosti. Vendar med obema poloma predavanj – performa-
tivnim in tistim o govornih dejanjih – obstaja pomemben, poimenovali ga
bomo retorični, prehod. Bralci in razlagalci Austina ga običajno prezrejo,
mi pa želimo začeti preiskovanje napak v sklepanju in argumentaciji prav
z njim.
»Ali smo lahko gotovi, da je resnično trditi cenitev drugega ra-
zreda, kakor utemeljeno argumentirati, dobro svetovati, pravično
soditi in upravičevano očitati? Ali nima vse to na zapletene nači-
ne opraviti z dejstvi? /.../ Dejstva so enako pomembna kakor naša
vednost ali mnenje o dejstvih.« (Austin, 1990: 122, prevod Bogdan
Lešnik)
V tem odstavku sta dve pomembni epistemološki novosti:
1. Trditvam (zatrjevanju resničnosti) je podeljen enak status (ne pri-
vilegiran) kot vsem drugim izjavam, ki jih lahko proizvedemo;
2. dejstvom je podeljen enak status kot (našemu, vašemu, njihovemu
...) poznavanju dejstev.
In tule je Austinova utemeljitev teh novosti:
»Toda preudarite za hip, ali je vprašanje resničnosti ali neresnič-
nosti tako zelo objektivno. Vprašamo: 'je to pravična trditev?', in
ali sta utemeljenost in razvidnost tega, da trdimo in rečemo, tako
zelo različni od utemeljenosti in razvidnosti performativnih de-
janj argumentiranje, svarjenje in presojanje itn.? Mar je torej kon-
stativ vedno resničen ali neresničen? Ko soočamo konstativ z dej-
stvi, ga res vrednotimo na načine, ki vključujejo rabo dolge vrste
terminov, ki se prekrivajo s tistimi, ki jih uporabljamo pri vredno-
tenju performativov. V življenju – v nasprotju z enostavnimi situa-
cijami, ki jih srečamo v teoriji logike –, ni mogoče vselej enostavno
odgovoriti, da je resničen ali neresničen.« (Austin, 1990: 122, pre-
vod Bogdan Lešnik, poudarili avtorji)
Kaj je resnično in kaj je neresnično?
Resničnost oz. neresničnost torej ne pozna objektivnih meril, temveč je od-
visna od »utemeljenosti in razvidnosti«, ki jih imamo za zatrjevanje ne-
česa. In celo pri ocenjevanju konstativov uporabljamo »dolgo vrsto ter-
minov«, ki jih ne smemo razumeti zgolj v smislu »ali se trditev ujema z
dejstvi« (Austin, 1990: 121, prevod Bogdan Lešnik). Austinov zaključek je
237
opisovanje resničnosti. Vendar med obema poloma predavanj – performa-
tivnim in tistim o govornih dejanjih – obstaja pomemben, poimenovali ga
bomo retorični, prehod. Bralci in razlagalci Austina ga običajno prezrejo,
mi pa želimo začeti preiskovanje napak v sklepanju in argumentaciji prav
z njim.
»Ali smo lahko gotovi, da je resnično trditi cenitev drugega ra-
zreda, kakor utemeljeno argumentirati, dobro svetovati, pravično
soditi in upravičevano očitati? Ali nima vse to na zapletene nači-
ne opraviti z dejstvi? /.../ Dejstva so enako pomembna kakor naša
vednost ali mnenje o dejstvih.« (Austin, 1990: 122, prevod Bogdan
Lešnik)
V tem odstavku sta dve pomembni epistemološki novosti:
1. Trditvam (zatrjevanju resničnosti) je podeljen enak status (ne pri-
vilegiran) kot vsem drugim izjavam, ki jih lahko proizvedemo;
2. dejstvom je podeljen enak status kot (našemu, vašemu, njihovemu
...) poznavanju dejstev.
In tule je Austinova utemeljitev teh novosti:
»Toda preudarite za hip, ali je vprašanje resničnosti ali neresnič-
nosti tako zelo objektivno. Vprašamo: 'je to pravična trditev?', in
ali sta utemeljenost in razvidnost tega, da trdimo in rečemo, tako
zelo različni od utemeljenosti in razvidnosti performativnih de-
janj argumentiranje, svarjenje in presojanje itn.? Mar je torej kon-
stativ vedno resničen ali neresničen? Ko soočamo konstativ z dej-
stvi, ga res vrednotimo na načine, ki vključujejo rabo dolge vrste
terminov, ki se prekrivajo s tistimi, ki jih uporabljamo pri vredno-
tenju performativov. V življenju – v nasprotju z enostavnimi situa-
cijami, ki jih srečamo v teoriji logike –, ni mogoče vselej enostavno
odgovoriti, da je resničen ali neresničen.« (Austin, 1990: 122, pre-
vod Bogdan Lešnik, poudarili avtorji)
Kaj je resnično in kaj je neresnično?
Resničnost oz. neresničnost torej ne pozna objektivnih meril, temveč je od-
visna od »utemeljenosti in razvidnosti«, ki jih imamo za zatrjevanje ne-
česa. In celo pri ocenjevanju konstativov uporabljamo »dolgo vrsto ter-
minov«, ki jih ne smemo razumeti zgolj v smislu »ali se trditev ujema z
dejstvi« (Austin, 1990: 121, prevod Bogdan Lešnik). Austinov zaključek je
237
