Page 238 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 238
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
enak Hamblinovemu (kot bomo videli v nadaljevanju): v logiki (kot v for-
malno konstruiranem sistemu) je preprosto reči, kaj je resnično in kaj ne-
resnično, v vsakdanjem življenju in vsakodnevni uporabi jezika pa je to
precej bolj zapleteno in manj očitno.
Tule so Austinovi argumenti za to »relativizacijo«:
»Recimo, da soočimo 'Francija je šesterokotna' z dejstvi, v tem pri-
meru, domnevam, s Francijo, je to resnično ali neresnično? No, če
hočete, kolikor toliko; seveda mi je jasno, kaj mislite, ko rečete,
da je za nekatere namene in smotre resnično. Za kakšnega vrhov-
nega generala je morda dovolj dobro, ne pa za geografa. 'Sicer je
precej približno,' bi morali reči, 'a za približno trditev je kar dob-
ro.' Ampak potem kdo reče: 'Toda ali je resnično ali neresnično?
Ne zanima me, ali je približno ali ne; seveda je približno, vendar
mora biti resnično ali neresnično – saj je trditev, ne?' Kako naj od-
govorimo na vprašanje, je res ali ni res, da je Francija šesteroko-
tna? Je kratko malo približno, in to je pravilen in dokončen odgovor
na vprašanje o razmerju med 'Francija je šesterokotna' in Francijo.
Opis je približen; ni resničen ali neresničen.« (Austin, 1990: 123,
prevod Bogdan Lešnik, poudarili avtorji)
Resnično, neresnično ali (kratko malo) približno
Trditve oz. izjave torej ne morejo biti zgolj resnične ali neresnične, saj obsta-
ja (ali bi vsaj moralo obstajati) stopnjevanje med tem, kaj je resnično, in
tem, kaj je neresnično, med 1 in 0. Tisto, kar v vsakodnevni komunikaciji
govorimo, je lahko bolj ali manj resnično, resnično do (določene) mere ali
natančneje: resnično za določene namene in smotre. Tako kot je »Francija
je šesterokotna« približen opis, enako velja npr. tudi za »Francija je deže-
la dobrih vin« ali »Francija je dežela zrelih sirov«. Vendar pa te izjave niso
resnične (ali neresnične) v nobenem formalnem (tj. logičnem) smislu izra-
za: izjavitelj mora imeti za njihovo izrekanje utemeljene (posebne) razloge
in poseben (ustrezno usmerjen) namen.
To pa nas pripelje do pomembnega dela te razprave, do vprašanja
uokvirjanja.
»/K/ar velja za resnično v šolskem učbeniku, ne velja za resnič-
no v zgodovinski raziskavi. Preudarite konstativ 'Lord Raglan
je zmagal v bitki pri Almi' in se pri tem spomnite, da je bitka
pri Almi zgleden primer bitke vojakov, saj ukazi Lorda Raglana
238
enak Hamblinovemu (kot bomo videli v nadaljevanju): v logiki (kot v for-
malno konstruiranem sistemu) je preprosto reči, kaj je resnično in kaj ne-
resnično, v vsakdanjem življenju in vsakodnevni uporabi jezika pa je to
precej bolj zapleteno in manj očitno.
Tule so Austinovi argumenti za to »relativizacijo«:
»Recimo, da soočimo 'Francija je šesterokotna' z dejstvi, v tem pri-
meru, domnevam, s Francijo, je to resnično ali neresnično? No, če
hočete, kolikor toliko; seveda mi je jasno, kaj mislite, ko rečete,
da je za nekatere namene in smotre resnično. Za kakšnega vrhov-
nega generala je morda dovolj dobro, ne pa za geografa. 'Sicer je
precej približno,' bi morali reči, 'a za približno trditev je kar dob-
ro.' Ampak potem kdo reče: 'Toda ali je resnično ali neresnično?
Ne zanima me, ali je približno ali ne; seveda je približno, vendar
mora biti resnično ali neresnično – saj je trditev, ne?' Kako naj od-
govorimo na vprašanje, je res ali ni res, da je Francija šesteroko-
tna? Je kratko malo približno, in to je pravilen in dokončen odgovor
na vprašanje o razmerju med 'Francija je šesterokotna' in Francijo.
Opis je približen; ni resničen ali neresničen.« (Austin, 1990: 123,
prevod Bogdan Lešnik, poudarili avtorji)
Resnično, neresnično ali (kratko malo) približno
Trditve oz. izjave torej ne morejo biti zgolj resnične ali neresnične, saj obsta-
ja (ali bi vsaj moralo obstajati) stopnjevanje med tem, kaj je resnično, in
tem, kaj je neresnično, med 1 in 0. Tisto, kar v vsakodnevni komunikaciji
govorimo, je lahko bolj ali manj resnično, resnično do (določene) mere ali
natančneje: resnično za določene namene in smotre. Tako kot je »Francija
je šesterokotna« približen opis, enako velja npr. tudi za »Francija je deže-
la dobrih vin« ali »Francija je dežela zrelih sirov«. Vendar pa te izjave niso
resnične (ali neresnične) v nobenem formalnem (tj. logičnem) smislu izra-
za: izjavitelj mora imeti za njihovo izrekanje utemeljene (posebne) razloge
in poseben (ustrezno usmerjen) namen.
To pa nas pripelje do pomembnega dela te razprave, do vprašanja
uokvirjanja.
»/K/ar velja za resnično v šolskem učbeniku, ne velja za resnič-
no v zgodovinski raziskavi. Preudarite konstativ 'Lord Raglan
je zmagal v bitki pri Almi' in se pri tem spomnite, da je bitka
pri Almi zgleden primer bitke vojakov, saj ukazi Lorda Raglana
238
