Page 239 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 239
med napakami in še več napakami v sklepanju in argumentaciji
sploh niso dosegli nekaterih podrejenih. Je torej Lord Raglan
zmagal v bitki pri Almi ali ni? V nekaterih kontekstih, morda v
učbeniku, je seveda čisto upravičeno reči, da je – morda je za ka-
nec pretirano, in nobenega vprašanja ne bo, ali naj Raglan dobi
medaljo. Kakor je 'Francija je šesterokotna' približno, je 'Lord
Raglan je zmagal v bitki pri Almi' pretirano in primerno za neka-
tere kontekste, za druge pa ne; nesmiselno bi bilo vztrajati, da
je resnično ali neresnično.« (Austin, 1990: 123, prevod Bogdan
Lešnik, poudarili avtorji)
Resničnost, neresničnost in kontekst
To, kar izrečemo, torej ni le bolj ali manj resnično, delno resnično ali res-
nično za določene namene in smotre, temveč je lahko resnično tudi zgolj v
nekaterih kontekstih, v drugih pa ne. A to še ni vse, Austinova relativiza-
cija se nadaljuje:
»Tretjič, preudarimo vprašanje, ali je res, da se vse snežne gosi se-
lijo na Labrador, ko pa je mogoče, da pri selitvi kakšni hromi kdaj
spodleti in ne pride do konca poti. Že marsikdo je, ko se je soo-
čil s takimi problemi, zelo upravičeno trdil, da so, npr., izreki, ki
se začnejo z 'Vsi ...', predpisujoče definicije ali nasvet, naj sprej-
memo pravilo. Toda kakšno pravilo? Do te misli pridemo delno
zato, ker ne razumemo reference, ki je pri takih trditvah omeje-
na na znano; nekako ne gre, da bi trdili, da je resničnost trditev
kratko malo odvisna od dejstev, ki bi jih razlikovali od tega, kar o
dejstvih vemo. Denimo, da X reče 'Vsi labodi so beli', preden od-
krijejo Avstralijo. Je X postavljen na laž, če nato v Avstraliji odkri-
jete črnega laboda? Je njegova trditev zdaj neresnična? Ne nujno:
preklical jo bo, vendar lahko reče: 'Nisem govoril o labodih abso-
lutno povsod; ničesar nisem trdil, npr., o morebitnih labodih na
Marsu.' Referenca je odvisna od védenja v času izrekanja.« (Austin,
1990: 123–24, prevod Bogdan Lešnik, poudarili avtorji)
Če povzamemo vse Austinove omejitve, dobimo naslednje:
1. tisto, kar rečemo, je lahko le bolj ali manj resnično (tj. do neke
mere);
2. lahko je resnično le za določene namene in smotre;
3. lahko je resnično le v nekaterih kontekstih in
4. resničnost (ali neresničnost) je odvisna od védenja v času izrekanja.
239
sploh niso dosegli nekaterih podrejenih. Je torej Lord Raglan
zmagal v bitki pri Almi ali ni? V nekaterih kontekstih, morda v
učbeniku, je seveda čisto upravičeno reči, da je – morda je za ka-
nec pretirano, in nobenega vprašanja ne bo, ali naj Raglan dobi
medaljo. Kakor je 'Francija je šesterokotna' približno, je 'Lord
Raglan je zmagal v bitki pri Almi' pretirano in primerno za neka-
tere kontekste, za druge pa ne; nesmiselno bi bilo vztrajati, da
je resnično ali neresnično.« (Austin, 1990: 123, prevod Bogdan
Lešnik, poudarili avtorji)
Resničnost, neresničnost in kontekst
To, kar izrečemo, torej ni le bolj ali manj resnično, delno resnično ali res-
nično za določene namene in smotre, temveč je lahko resnično tudi zgolj v
nekaterih kontekstih, v drugih pa ne. A to še ni vse, Austinova relativiza-
cija se nadaljuje:
»Tretjič, preudarimo vprašanje, ali je res, da se vse snežne gosi se-
lijo na Labrador, ko pa je mogoče, da pri selitvi kakšni hromi kdaj
spodleti in ne pride do konca poti. Že marsikdo je, ko se je soo-
čil s takimi problemi, zelo upravičeno trdil, da so, npr., izreki, ki
se začnejo z 'Vsi ...', predpisujoče definicije ali nasvet, naj sprej-
memo pravilo. Toda kakšno pravilo? Do te misli pridemo delno
zato, ker ne razumemo reference, ki je pri takih trditvah omeje-
na na znano; nekako ne gre, da bi trdili, da je resničnost trditev
kratko malo odvisna od dejstev, ki bi jih razlikovali od tega, kar o
dejstvih vemo. Denimo, da X reče 'Vsi labodi so beli', preden od-
krijejo Avstralijo. Je X postavljen na laž, če nato v Avstraliji odkri-
jete črnega laboda? Je njegova trditev zdaj neresnična? Ne nujno:
preklical jo bo, vendar lahko reče: 'Nisem govoril o labodih abso-
lutno povsod; ničesar nisem trdil, npr., o morebitnih labodih na
Marsu.' Referenca je odvisna od védenja v času izrekanja.« (Austin,
1990: 123–24, prevod Bogdan Lešnik, poudarili avtorji)
Če povzamemo vse Austinove omejitve, dobimo naslednje:
1. tisto, kar rečemo, je lahko le bolj ali manj resnično (tj. do neke
mere);
2. lahko je resnično le za določene namene in smotre;
3. lahko je resnično le v nekaterih kontekstih in
4. resničnost (ali neresničnost) je odvisna od védenja v času izrekanja.
239
