Page 235 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 235
3.3
Med napakami in še več napakami
v sklepanju in argumentaciji
V zadnji problemski obravnavi nekaterih vprašanj, s katerimi se ukvar-
jajo sodobne teorije argumentacije, bomo osvetlili fenomen t. i. napak v
sklepanju in argumentaciji, ki je pravzaprav star toliko kot retorika in za-
nimanje za katerega je vedno bolj živo.1 Zlasti po prelomnem delu C. L.
Hamblina Fallacies iz leta 1970, v katerem avtor reinterpretira to, kar je bilo
od Aristotela naprej znano kot »napake v sklepanju« ali »slabi argumenti«2,
1 Seznam strokovne literature, ki s teoretskega vidika obravnava napake v sklepanju,
je zelo raznolik in obsežen (dober pregled vsebuje zlasti Handbook of Argumentation
Theory (van Eemeren idr., 2014), kjer so napake v sklepanju obravnavane z vidika
različnih perspektiv – argumentativne, retorične, formalnologične, historične itd.).
Prav tako poglavje o napakah v sklepanju vsebuje tako rekoč vsak učbenik za logiko,
argumentacijo (tj. kot argumentacijo v vsakdanjem življenju) in retoriko – vsi trije
tipi odražajo različne (tudi nasprotujoče si) tradicije v obravnavi koncepta o napa-
kah, zato na prvi pogled podobna pojmovanja (npr. kaj je argumentacija, kaj je ar-
gument, kaj je napaka v argumentaciji ipd.) še zdaleč niso poljubno združljiva in/
ali prenosljiva. V slovenščini tovrstne tematiko najdemo v univerzitetnih učbenikih
za logiko (Uršič in Markič, 2009; Šuster, 2015), specialnih priročnikih (Bregant in
Vezjak, 2007) in pedagoško-didaktični literaturi, namenjeni učiteljem za razvijanje
kritičnega mišljenja pri pouku (Rupnik Vec in Kompare 2006; Kompare in Rupnik
Vec, 2016).
2 Aristotel je napisal samostojno razpravo O sofističnih dokazih zavračanja ali O sofis-
tičnih ovržbah (stgr. Perí sophistikón elénhon oz. lat. De sophisticis elenchis; ohra-
nila se je v okviru njegovih spisov o logiki, znanih kot Organon), v kateri na zgoščen
način obravnava trinajst primerov napak v sklepanju. Ta seznam je ostal merodajen
ves srednji vek, dobil latinske terminološke ustreznice in še danes tvori izhodiščno
jedro vseh standardnih prikazov t. i. napak v sklepanju (angl. fallacies).
235
Med napakami in še več napakami
v sklepanju in argumentaciji
V zadnji problemski obravnavi nekaterih vprašanj, s katerimi se ukvar-
jajo sodobne teorije argumentacije, bomo osvetlili fenomen t. i. napak v
sklepanju in argumentaciji, ki je pravzaprav star toliko kot retorika in za-
nimanje za katerega je vedno bolj živo.1 Zlasti po prelomnem delu C. L.
Hamblina Fallacies iz leta 1970, v katerem avtor reinterpretira to, kar je bilo
od Aristotela naprej znano kot »napake v sklepanju« ali »slabi argumenti«2,
1 Seznam strokovne literature, ki s teoretskega vidika obravnava napake v sklepanju,
je zelo raznolik in obsežen (dober pregled vsebuje zlasti Handbook of Argumentation
Theory (van Eemeren idr., 2014), kjer so napake v sklepanju obravnavane z vidika
različnih perspektiv – argumentativne, retorične, formalnologične, historične itd.).
Prav tako poglavje o napakah v sklepanju vsebuje tako rekoč vsak učbenik za logiko,
argumentacijo (tj. kot argumentacijo v vsakdanjem življenju) in retoriko – vsi trije
tipi odražajo različne (tudi nasprotujoče si) tradicije v obravnavi koncepta o napa-
kah, zato na prvi pogled podobna pojmovanja (npr. kaj je argumentacija, kaj je ar-
gument, kaj je napaka v argumentaciji ipd.) še zdaleč niso poljubno združljiva in/
ali prenosljiva. V slovenščini tovrstne tematiko najdemo v univerzitetnih učbenikih
za logiko (Uršič in Markič, 2009; Šuster, 2015), specialnih priročnikih (Bregant in
Vezjak, 2007) in pedagoško-didaktični literaturi, namenjeni učiteljem za razvijanje
kritičnega mišljenja pri pouku (Rupnik Vec in Kompare 2006; Kompare in Rupnik
Vec, 2016).
2 Aristotel je napisal samostojno razpravo O sofističnih dokazih zavračanja ali O sofis-
tičnih ovržbah (stgr. Perí sophistikón elénhon oz. lat. De sophisticis elenchis; ohra-
nila se je v okviru njegovih spisov o logiki, znanih kot Organon), v kateri na zgoščen
način obravnava trinajst primerov napak v sklepanju. Ta seznam je ostal merodajen
ves srednji vek, dobil latinske terminološke ustreznice in še danes tvori izhodiščno
jedro vseh standardnih prikazov t. i. napak v sklepanju (angl. fallacies).
235
