Page 232 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 232
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
analitičen okvir; imenujmo ga preprosto multimodalna analiza. In v zvezi
s tem želimo poudariti nekaj točk.
V primerih, ko samo »videnje« ni dovolj in se moramo zateči tudi k
verbalnim (ali drugim) virom (in vključiti druge vrste znakov, kot so ge-
ste, pogledi itd.), bi morali govoriti o enhroni analizi (Enfield, 2009). Kaj je
enhrona analiza?
»Enhrona analiza obravnava razmerja med podatki iz sosednjih
trenutkov, sosednjih vedenjskih enot v lokalno koherentnih ko-
munikacijskih zaporedjih.« (Enfield, 2009: 10, poudarki in pre-
vod avtorjev)
Enhrona analiza torej obravnava zaporedja družbenih interakcij, v ka-
terih se poteze, ki predstavljajo socialne akcije, pojavljajo kot odzivi na druge
takšne poteze, kar pripelje do nadaljnjih potez. Sadež iz reke Detroit je prav
tak primer: od opazovanja fotografij sadeža, ki je bil najden v reki, se mora-
mo premakniti k opazovanju fotografij v enciklopedijah. Če želimo dobi-
ti popolnejše in natančnejše informacije, se moramo s fotografij premakni-
ti k besedilu in vključiti tudi informacije, podane z besedilom. In če želimo
biti pri svojih ugotovitvah (razumevanju) res natančni, moramo vključiti še
druge fotografije (če je to potrebno) in še dodatno besedilo (če je to potreb-
no), pa vse skupaj primerjati s prvotno fotografijo (sadeža iz reke).
Če pri pregledu enciklopedij to res storimo, tj. ne samo preverimo fo-
tografije, temveč tudi besedilo, nato preverimo še druga besedila in fotogra-
fije ter jih primerjamo s prvotno fotografijo, je potrebno končni rezultat,
ki ga dobimo, opisati kot sestavljeni pomen, katerega rezultat so sestavljene
izjave: »sestavljeno izjavo lahko opredelimo kot komunikacijsko potezo, ki
vključuje več znakov več vrst« (Enfield, 2009: 15, prevod avtorjev).
Ponazorimo to z vizualnim primerom sestavljenega znaka (s sestavlje-
nim pomenom), ki ga uporabi tudi Enfield sam:
In tole je avtorjeva analiza:
»Medtem ko ima lahko klečanje notranjo, etološko podlago za
interpretacijo, je imelo tako vedênje globoko obogaten pomen
za številne posameznike, ki so ga videli, ker ga je izvedel ta člo-
vek v tem času in na tem kraju. Človek je Willy Brandt, kancler
Zahodne Nemčije. Ko to vemo, dejanje že dobi obogaten pomen.
Ne gre samo za človeka, ki kleči, temveč za človeka, čigar deja-
nja so dejanja v imenu naroda. Gre za državni obisk v Varšavi
na Poljskem, 7. decembra 1970. Ti novi sloji informacij bi morali
232
analitičen okvir; imenujmo ga preprosto multimodalna analiza. In v zvezi
s tem želimo poudariti nekaj točk.
V primerih, ko samo »videnje« ni dovolj in se moramo zateči tudi k
verbalnim (ali drugim) virom (in vključiti druge vrste znakov, kot so ge-
ste, pogledi itd.), bi morali govoriti o enhroni analizi (Enfield, 2009). Kaj je
enhrona analiza?
»Enhrona analiza obravnava razmerja med podatki iz sosednjih
trenutkov, sosednjih vedenjskih enot v lokalno koherentnih ko-
munikacijskih zaporedjih.« (Enfield, 2009: 10, poudarki in pre-
vod avtorjev)
Enhrona analiza torej obravnava zaporedja družbenih interakcij, v ka-
terih se poteze, ki predstavljajo socialne akcije, pojavljajo kot odzivi na druge
takšne poteze, kar pripelje do nadaljnjih potez. Sadež iz reke Detroit je prav
tak primer: od opazovanja fotografij sadeža, ki je bil najden v reki, se mora-
mo premakniti k opazovanju fotografij v enciklopedijah. Če želimo dobi-
ti popolnejše in natančnejše informacije, se moramo s fotografij premakni-
ti k besedilu in vključiti tudi informacije, podane z besedilom. In če želimo
biti pri svojih ugotovitvah (razumevanju) res natančni, moramo vključiti še
druge fotografije (če je to potrebno) in še dodatno besedilo (če je to potreb-
no), pa vse skupaj primerjati s prvotno fotografijo (sadeža iz reke).
Če pri pregledu enciklopedij to res storimo, tj. ne samo preverimo fo-
tografije, temveč tudi besedilo, nato preverimo še druga besedila in fotogra-
fije ter jih primerjamo s prvotno fotografijo, je potrebno končni rezultat,
ki ga dobimo, opisati kot sestavljeni pomen, katerega rezultat so sestavljene
izjave: »sestavljeno izjavo lahko opredelimo kot komunikacijsko potezo, ki
vključuje več znakov več vrst« (Enfield, 2009: 15, prevod avtorjev).
Ponazorimo to z vizualnim primerom sestavljenega znaka (s sestavlje-
nim pomenom), ki ga uporabi tudi Enfield sam:
In tole je avtorjeva analiza:
»Medtem ko ima lahko klečanje notranjo, etološko podlago za
interpretacijo, je imelo tako vedênje globoko obogaten pomen
za številne posameznike, ki so ga videli, ker ga je izvedel ta člo-
vek v tem času in na tem kraju. Človek je Willy Brandt, kancler
Zahodne Nemčije. Ko to vemo, dejanje že dobi obogaten pomen.
Ne gre samo za človeka, ki kleči, temveč za človeka, čigar deja-
nja so dejanja v imenu naroda. Gre za državni obisk v Varšavi
na Poljskem, 7. decembra 1970. Ti novi sloji informacij bi morali
232
