Page 231 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 231
o vizualni argumentaciji: multimodalnost kot sestavljeni pomen in sestavljene izjave
Če pa se seznanimo še z verbalnim delom enciklopedije, ki se nanaša
na ta sadež, ugotovimo naslednje (prosimo, bodite tudi tokrat pozorni na
naše poudarke v poševnem tisku):
»Maclura pomifera, pogosto imenovana pomaranča Osage, konj-
sko jabolko, opičja žoga, bodark ali bodock, je majhno listna-
to drevo ali velik grm, ki običajno zraste do višine 8–15 metrov.
Je dvodomna rastlina z moškimi in ženskimi cvetovi na različ-
nih rastlinah. Plod je v grobem kroglast, vendar buškast s preme-
rom 7,6–15 centimetrov. Napolnjen je z lepljivim belim mlečkom.
Jeseni se obarva svetlo rumeno-zeleno.
/.../
Maklura se je zgodovinsko pojavila v drenažah Rdeči reki v
Oklahomi, Teksasu in v Arkansasu ter v črniških prerijah, sava-
nah Post Oak in na planinah Chisos v Teksasu. V Združenih drža-
vah Amerike in Ontariu je večinoma udomačena.« (Z Wikipedije:
http://en.wikipedia.org/wiki/Maclura_pomifera, prevod in pou-
darki avtorjev)
Kot lahko vidite, verbalni opis Maclura pomifera dejansko bolj ustreza
plodu iz reke Detroit kot pa opis kruhovčevega plodu. In ker smo ugotovili,
da je maklura »v ZDA in Ontariu široko udomačena«, je precej verjetneje,
da je njen plod padel v vodo nekje ob reki Ontario, kot pa da je prišel v reko
iz ene od karibskih restavracij v Ontariu.
Kaj se lahko iz tega naučimo? Zlasti to, da je treba reklo »Slika pove ti-
soč besed« vzeti zelo resno. Toda, če želimo biti (popolnoma) prepričani,
katera od teh tisoč besed se nanaša na to konkretno sliko, ki je pred nami v
teh konkretnih okoliščinah, moramo količino teh (hipotetičnih) besed pre-
cej oklestiti. Po drugi strani pa brez besed nikakor ne moremo določiti na-
tančnega pomena slike!
Ali povedano še drugače, zdi se, da ni čistih vizualnih argumentov
(tako kot imamo najverjetneje zelo malo čisto verbalnih argumentov, če ti
sploh obstajajo), in namesto vizualne argumentacije (ali tudi čiste verbal-
ne argumentacije) moramo (vedno) govoriti o multimodalni argumentaci-
ji ter multimodalnem pomenu (v našem primeru je potrebno kombinirati
vsaj vizualne in verbalne načine, čeprav je potrebno ponavadi vključiti tudi
druge semiotične načine, kot sta gesta in pogled). Toda multimodalni po-
men in multimodalna argumentacija zahtevata drugačen (vsaj razširjen)
231
Če pa se seznanimo še z verbalnim delom enciklopedije, ki se nanaša
na ta sadež, ugotovimo naslednje (prosimo, bodite tudi tokrat pozorni na
naše poudarke v poševnem tisku):
»Maclura pomifera, pogosto imenovana pomaranča Osage, konj-
sko jabolko, opičja žoga, bodark ali bodock, je majhno listna-
to drevo ali velik grm, ki običajno zraste do višine 8–15 metrov.
Je dvodomna rastlina z moškimi in ženskimi cvetovi na različ-
nih rastlinah. Plod je v grobem kroglast, vendar buškast s preme-
rom 7,6–15 centimetrov. Napolnjen je z lepljivim belim mlečkom.
Jeseni se obarva svetlo rumeno-zeleno.
/.../
Maklura se je zgodovinsko pojavila v drenažah Rdeči reki v
Oklahomi, Teksasu in v Arkansasu ter v črniških prerijah, sava-
nah Post Oak in na planinah Chisos v Teksasu. V Združenih drža-
vah Amerike in Ontariu je večinoma udomačena.« (Z Wikipedije:
http://en.wikipedia.org/wiki/Maclura_pomifera, prevod in pou-
darki avtorjev)
Kot lahko vidite, verbalni opis Maclura pomifera dejansko bolj ustreza
plodu iz reke Detroit kot pa opis kruhovčevega plodu. In ker smo ugotovili,
da je maklura »v ZDA in Ontariu široko udomačena«, je precej verjetneje,
da je njen plod padel v vodo nekje ob reki Ontario, kot pa da je prišel v reko
iz ene od karibskih restavracij v Ontariu.
Kaj se lahko iz tega naučimo? Zlasti to, da je treba reklo »Slika pove ti-
soč besed« vzeti zelo resno. Toda, če želimo biti (popolnoma) prepričani,
katera od teh tisoč besed se nanaša na to konkretno sliko, ki je pred nami v
teh konkretnih okoliščinah, moramo količino teh (hipotetičnih) besed pre-
cej oklestiti. Po drugi strani pa brez besed nikakor ne moremo določiti na-
tančnega pomena slike!
Ali povedano še drugače, zdi se, da ni čistih vizualnih argumentov
(tako kot imamo najverjetneje zelo malo čisto verbalnih argumentov, če ti
sploh obstajajo), in namesto vizualne argumentacije (ali tudi čiste verbal-
ne argumentacije) moramo (vedno) govoriti o multimodalni argumentaci-
ji ter multimodalnem pomenu (v našem primeru je potrebno kombinirati
vsaj vizualne in verbalne načine, čeprav je potrebno ponavadi vključiti tudi
druge semiotične načine, kot sta gesta in pogled). Toda multimodalni po-
men in multimodalna argumentacija zahtevata drugačen (vsaj razširjen)
231
