Page 211 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 211
o vizualni argumentaciji: multimodalnost kot sestavljeni pomen in sestavljene izjave
Po drugi strani pa v zadnjih letih zagovorniki vizualne argumentaci-
je vizualije čedalje pogosteje predstavljajo, kot da same neposredno in ned-
voumno podajajo argumente, in sicer brez vsakršnega posredovanja ali po-
moči verbalnega (ali katerega koli drugega koda) ter brez pogojevanja ali
kakršne koli druge odvisnosti od verbalnega. Namesto ne zelo produktiv-
nega komentarja množice razprav, ki so izšle na to temo,8 navajamo dva re-
konstruirana primera (rekonstruirana zato, ker od avtorjev nismo uspeli
pridobiti izvirnega gradiva).
Prvi primer je kvadratna žoga, ki jo je na mednarodni konferenci o ar-
gumentaciji ISSA (International Society for the Study of Argumentation) leta
2014 uporabil eden od govorcev. Šlo je za majhno risbo kvadratne žoge z na-
pisom »Kitajska« (žal od govorca nismo uspeli pridobiti točne risbe). Risba
je bila očitno izrezek iz nekega časopisa ali revije, vendar pa je bila predsta-
vljena brez vsakršnega neposrednega konteksta. Prav tako ni bilo jasno, iz
katere časopisne rubrike je bila vizualija vzeta (govorec tudi tega ni pojas-
nil), pa tudi sosednji članki niso bili vidni (in govorec tudi ni govoril o tem).
Vendar pa je zelo jasno trdil, da je argument, ki ga ponuja vizualija, očiten:
»Kitajski nogomet je zanič!«
V razpravi je prišlo do nasprotnega argumenta. Kolega iz občinstva je
kvadratno žogo z napisom »Kitajska« razumel kot prispodobo korupcije na
Kitajskem. Spet drugi smo jo razumeli kot prispodobo hibridnega družbe-
no-političnega sistema: turbokapitalizma pod vodstvom Centralnega ko-
miteja Komunistične partije Kitajske. Argument očitno ni bil jasen sam po
sebi, sicer tako različne interpretacije ne bi bile mogoče. Toda, če bi bila ris-
ba postavljena v ustrezen okvir (tako da bi lahko videli, v kateri časopisni
rubriki je bila objavljena ali s katerimi članki je bila obdana), bi tako ustre-
zno in zadostno uokvirjanje odpravilo dvome glede interpretacij(e).
Navedimo še drugi primer pomanjkljive postavitve v okvir:
8 Od že omenjenih posebnih številk Argumentation and Advocacy so to zlasti članki
na temo vizualne argumentacije (in retorike), objavljeni v reviji Argumentation,
in prispevki, objavljeni v zbornikih pomembnejših mednarodnih konferenc o
retoriki in argumentaciji, ki potekajo pod okriljem International Society for the
Study ofArgumentation (ISSA), Ontario Society for the Study of Argumentation
(OSSA), Rhetoric Society of Europe (RSE), Rhetoric Society of America (RSA), The
European Conference on Argumentation (ECA) itd. Zadnje tako delo, ki retoriko in
argumentacijo obravnava z vidika »multimodalnosti«, je Multimodal Argumentation
and Rhetoric in Media Genres (Tseronis in Forceville, 2017).
211
Po drugi strani pa v zadnjih letih zagovorniki vizualne argumentaci-
je vizualije čedalje pogosteje predstavljajo, kot da same neposredno in ned-
voumno podajajo argumente, in sicer brez vsakršnega posredovanja ali po-
moči verbalnega (ali katerega koli drugega koda) ter brez pogojevanja ali
kakršne koli druge odvisnosti od verbalnega. Namesto ne zelo produktiv-
nega komentarja množice razprav, ki so izšle na to temo,8 navajamo dva re-
konstruirana primera (rekonstruirana zato, ker od avtorjev nismo uspeli
pridobiti izvirnega gradiva).
Prvi primer je kvadratna žoga, ki jo je na mednarodni konferenci o ar-
gumentaciji ISSA (International Society for the Study of Argumentation) leta
2014 uporabil eden od govorcev. Šlo je za majhno risbo kvadratne žoge z na-
pisom »Kitajska« (žal od govorca nismo uspeli pridobiti točne risbe). Risba
je bila očitno izrezek iz nekega časopisa ali revije, vendar pa je bila predsta-
vljena brez vsakršnega neposrednega konteksta. Prav tako ni bilo jasno, iz
katere časopisne rubrike je bila vizualija vzeta (govorec tudi tega ni pojas-
nil), pa tudi sosednji članki niso bili vidni (in govorec tudi ni govoril o tem).
Vendar pa je zelo jasno trdil, da je argument, ki ga ponuja vizualija, očiten:
»Kitajski nogomet je zanič!«
V razpravi je prišlo do nasprotnega argumenta. Kolega iz občinstva je
kvadratno žogo z napisom »Kitajska« razumel kot prispodobo korupcije na
Kitajskem. Spet drugi smo jo razumeli kot prispodobo hibridnega družbe-
no-političnega sistema: turbokapitalizma pod vodstvom Centralnega ko-
miteja Komunistične partije Kitajske. Argument očitno ni bil jasen sam po
sebi, sicer tako različne interpretacije ne bi bile mogoče. Toda, če bi bila ris-
ba postavljena v ustrezen okvir (tako da bi lahko videli, v kateri časopisni
rubriki je bila objavljena ali s katerimi članki je bila obdana), bi tako ustre-
zno in zadostno uokvirjanje odpravilo dvome glede interpretacij(e).
Navedimo še drugi primer pomanjkljive postavitve v okvir:
8 Od že omenjenih posebnih številk Argumentation and Advocacy so to zlasti članki
na temo vizualne argumentacije (in retorike), objavljeni v reviji Argumentation,
in prispevki, objavljeni v zbornikih pomembnejših mednarodnih konferenc o
retoriki in argumentaciji, ki potekajo pod okriljem International Society for the
Study ofArgumentation (ISSA), Ontario Society for the Study of Argumentation
(OSSA), Rhetoric Society of Europe (RSE), Rhetoric Society of America (RSA), The
European Conference on Argumentation (ECA) itd. Zadnje tako delo, ki retoriko in
argumentacijo obravnava z vidika »multimodalnosti«, je Multimodal Argumentation
and Rhetoric in Media Genres (Tseronis in Forceville, 2017).
211
