Page 208 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 208
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
teoretska izhodišča predstavljajo strukturalistične in semiotične teorije
(npr. de Saussure, Jakobson, Barthes, Peirce)3, ki jih na eni strani nadgraju-
jejo bodisi na Hallidayevi sistemski funkcijski slovnici4 zasnovana Kress in
van Leeuwenova teorija t. i. vizualne slovnice5 ter druge teorije s področja
t. i. socialne semiotike, kognitivnega jezikoslovja, analize diskurza pa tudi
teorij argumentacije in retorike.6
V nadaljevanju predstavljamo problemski pogled na (t. i.) vizualno
argumentacijo, ki trenutno velja za eno od precej aktualnih smeri znot-
raj sodobnih teorij argumentacije, in opozarjamo na nezmožnost (čiste) vi-
zualne argumentacije ter njeno zelo nejasno metodologijo in epistemolo-
gijo. Izhajajoč iz revolucionarnega dela N. J. Enfielda Anatomija pomena
(2009) si bomo prizadevali pokazati, da je vsak pomen multimodalen in da
je vsakršno analizo pomena treba opraviti v smislu enhrone analize ter jo
rekonstruirati s sestavljenimi izjavami.
Leta 1996 je izšla dvojna številka ameriške revije Argumentation and
Advocacy, ki je bila v celoti posvečena vizualnemu argumentu. Šlo je za
zbirko prispevkov, ki so možnosti vizualnega argumenta obravnavali z vi-
dika teorije argumentacije.7 Zanimanje za tovrstno preučevanje je med pre-
učevalci argumentacije naraščalo in po desetih letih je pri isti reviji ponov-
no izšla tematska številka z naslovom Orisi vizualne argumentacije (Birdsell
in Groarke, 2007), ki je v prispevkih poleg študij primerov vizualnega argu-
menta nakazovala tudi možnosti teorije vizualne argumentacije. Leta 2016
3 Gre za temeljna dela, ki jih je mogoče prebrati tudi v slovenskem prevodu: Predavanja
iz splošnega jezikoslovja (de Saussure, 1997), Lingvistični in drugi spisi (Jakobson,
1996), Barthes (Retorika Starih; Elementi semiologije, 1990; Mitologije, 2015), Izbrani
spisi o teoriji znaka in pomena ter pragmaticizmu (Peirce, 2004).
4 Angleški jezikoslovec M.A. K. Halliday velja za utemeljitelja teorije o sistems-
ko-funkcijski slovnici, ki temelji na družbeno semiotičnem pogledu na jezik, a ne
v smislu jezika kot sistema znakov, temveč jezika kot sistemskega vira za upomen-
janje. Več o razvoju sistemsko-funkcijske slovnice in njenih poglavitnih konceptih v
Halliday in Matthiessen, 2004.
5 Vizualno slovnico Kressa in van Leeuwena (Kress in van Leeuwen, 2006; Kress,
2010) posebej omenjamo zato, ker je pogosto uporabljena kot izhodišče za obliko-
vanje sodobnih multimodalnih pristopov v učenju in poučevanju (prim. Kress idr.,
2001; Jewitt, 2008; Jewitt in Kress, 2003).
6 V množici literature, ki z različnih perspektiv obravnava multimodalnost, na tem
mestu omenimo dve takšni pregledni deli: Introducing Multimodality (Jewitt idr.,
2016) in Multimodality and Cognitive Linguistics (Pinar Sanz, 2015).
7 Poudariti je treba, da ne gre za osamljen pojav, saj je v približno istem času v Severni
Ameriki in Evropi izšlo kar nekaj razprav tudi na področju retorike, komunikacije
in analize diskurza, ki so obravnavale vlogo podob (kot enega od semiotskih kodov)
v konstrukciji pomena/argumenta ali fenomen multimodalnosti nasploh.
208
teoretska izhodišča predstavljajo strukturalistične in semiotične teorije
(npr. de Saussure, Jakobson, Barthes, Peirce)3, ki jih na eni strani nadgraju-
jejo bodisi na Hallidayevi sistemski funkcijski slovnici4 zasnovana Kress in
van Leeuwenova teorija t. i. vizualne slovnice5 ter druge teorije s področja
t. i. socialne semiotike, kognitivnega jezikoslovja, analize diskurza pa tudi
teorij argumentacije in retorike.6
V nadaljevanju predstavljamo problemski pogled na (t. i.) vizualno
argumentacijo, ki trenutno velja za eno od precej aktualnih smeri znot-
raj sodobnih teorij argumentacije, in opozarjamo na nezmožnost (čiste) vi-
zualne argumentacije ter njeno zelo nejasno metodologijo in epistemolo-
gijo. Izhajajoč iz revolucionarnega dela N. J. Enfielda Anatomija pomena
(2009) si bomo prizadevali pokazati, da je vsak pomen multimodalen in da
je vsakršno analizo pomena treba opraviti v smislu enhrone analize ter jo
rekonstruirati s sestavljenimi izjavami.
Leta 1996 je izšla dvojna številka ameriške revije Argumentation and
Advocacy, ki je bila v celoti posvečena vizualnemu argumentu. Šlo je za
zbirko prispevkov, ki so možnosti vizualnega argumenta obravnavali z vi-
dika teorije argumentacije.7 Zanimanje za tovrstno preučevanje je med pre-
učevalci argumentacije naraščalo in po desetih letih je pri isti reviji ponov-
no izšla tematska številka z naslovom Orisi vizualne argumentacije (Birdsell
in Groarke, 2007), ki je v prispevkih poleg študij primerov vizualnega argu-
menta nakazovala tudi možnosti teorije vizualne argumentacije. Leta 2016
3 Gre za temeljna dela, ki jih je mogoče prebrati tudi v slovenskem prevodu: Predavanja
iz splošnega jezikoslovja (de Saussure, 1997), Lingvistični in drugi spisi (Jakobson,
1996), Barthes (Retorika Starih; Elementi semiologije, 1990; Mitologije, 2015), Izbrani
spisi o teoriji znaka in pomena ter pragmaticizmu (Peirce, 2004).
4 Angleški jezikoslovec M.A. K. Halliday velja za utemeljitelja teorije o sistems-
ko-funkcijski slovnici, ki temelji na družbeno semiotičnem pogledu na jezik, a ne
v smislu jezika kot sistema znakov, temveč jezika kot sistemskega vira za upomen-
janje. Več o razvoju sistemsko-funkcijske slovnice in njenih poglavitnih konceptih v
Halliday in Matthiessen, 2004.
5 Vizualno slovnico Kressa in van Leeuwena (Kress in van Leeuwen, 2006; Kress,
2010) posebej omenjamo zato, ker je pogosto uporabljena kot izhodišče za obliko-
vanje sodobnih multimodalnih pristopov v učenju in poučevanju (prim. Kress idr.,
2001; Jewitt, 2008; Jewitt in Kress, 2003).
6 V množici literature, ki z različnih perspektiv obravnava multimodalnost, na tem
mestu omenimo dve takšni pregledni deli: Introducing Multimodality (Jewitt idr.,
2016) in Multimodality and Cognitive Linguistics (Pinar Sanz, 2015).
7 Poudariti je treba, da ne gre za osamljen pojav, saj je v približno istem času v Severni
Ameriki in Evropi izšlo kar nekaj razprav tudi na področju retorike, komunikacije
in analize diskurza, ki so obravnavale vlogo podob (kot enega od semiotskih kodov)
v konstrukciji pomena/argumenta ali fenomen multimodalnosti nasploh.
208
