Page 210 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 210
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
– »besede lahko določijo pomenski kontekst, v katerega lahko vsto-
pijo slike z visoko stopnjo specifičnosti, vendar lahko dosežejo po-
men, ki se razlikuje od samih besed« (prav tam: 6);
– »diagrami lahko podpirajo argumente« (prav tam);
– »implicitno verbalno ozadje, ki nam omogoča izpeljati argumente
iz slik, se jasno razlikuje od neposrednega konteksta, ki ga ustva-
ri postavitev podpisov pod sliko« (prav tam).
Če strnemo: vizualije imajo lahko določen argumentativni ali prepri-
čevalni potencial (obstaja možnost vizualnega pomena, vizualije lahko pod-
pirajo argumente in argumente lahko izpeljemo iz vizualij), vendar so po
navadi (vedno?) še vedno povezane z verbalnim in lahko te argumentativ-
ne učinke dosežejo le (?) v kombinaciji z verbalnim. Glavni primer, ki ga
Birdsell in Groarke ponudita za ponazoritev zgornjih trditev (tj. možnos-
ti vizualne argumentacije), je plakat proti kajenju, ki ga je leta 1976 izdalo
ameriško ministrstvo za zdravje, izobraževanje in socialne zadeve (komen-
tirali ga bomo v nadaljevanju):
Slika 1: Riba kadilka
210
– »besede lahko določijo pomenski kontekst, v katerega lahko vsto-
pijo slike z visoko stopnjo specifičnosti, vendar lahko dosežejo po-
men, ki se razlikuje od samih besed« (prav tam: 6);
– »diagrami lahko podpirajo argumente« (prav tam);
– »implicitno verbalno ozadje, ki nam omogoča izpeljati argumente
iz slik, se jasno razlikuje od neposrednega konteksta, ki ga ustva-
ri postavitev podpisov pod sliko« (prav tam).
Če strnemo: vizualije imajo lahko določen argumentativni ali prepri-
čevalni potencial (obstaja možnost vizualnega pomena, vizualije lahko pod-
pirajo argumente in argumente lahko izpeljemo iz vizualij), vendar so po
navadi (vedno?) še vedno povezane z verbalnim in lahko te argumentativ-
ne učinke dosežejo le (?) v kombinaciji z verbalnim. Glavni primer, ki ga
Birdsell in Groarke ponudita za ponazoritev zgornjih trditev (tj. možnos-
ti vizualne argumentacije), je plakat proti kajenju, ki ga je leta 1976 izdalo
ameriško ministrstvo za zdravje, izobraževanje in socialne zadeve (komen-
tirali ga bomo v nadaljevanju):
Slika 1: Riba kadilka
210