Page 215 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 215
o vizualni argumentaciji: multimodalnost kot sestavljeni pomen in sestavljene izjave
Družbeni okviri pa na drugi strani
»zagotavljajo razumevanje ozadja dogodkov, ki vključujejo inte-
lektualno voljo, cilj in nadzorovani napor. /.../ Vključena sta mo-
tiv in namen, njuna uporaba pa pomaga pri odločitvi za uporabo
enega od različnih družbenih okvirjev razumevanja« (prav tam:
24, poudarki in prevod avtorjev).
Obstajajo torej različni okviri, ki jih je mogoče uporabiti za en dogo-
dek oz. entiteto, kot v naših dveh rekonstruiranih primerih kvadratne žoge
in notredamskih himer, vendar »stremimo k zaznavi dogodkov v smislu
primarnih okvirov, vrsta okvira, ki ga uporabimo, pa omogoči način opi-
sa dogodka, za katerega smo ga uporabili« (prav tam: 24, poudarki in pre-
vod avtorjev).
Za kontekstualno ponazoritev se vrnimo k oglasu z ribo kadilko (sli-
ka 1). Birdsell in Groarke najprej priznavata, da »so lahko vizualne slike
seveda nejasne in dvoumne. Vendar jih samo to dejstvo ne razlikuje od
besed in stavkov, ki so lahko prav tako nejasni in dvoumni« (Birdsell in
Groarke, 1996: 2, prevod avtorjev). S tem se strinjamo. Nato plakat označi-
ta kot »zmes verbalnega in vizualnega« (prav tam), kar je prav tako spreje-
mljivo. Vendar pa nato zaključita: »To je argument, da bi se morali paziti ci-
garet, ker se lahko ujamete nanje /zasvojite/ in lahko ogrozijo vaše zdravje,
podan z vizualnimi slikami ...« (prav tam: 3, poudarki avtorjev) To pa oči-
tno ne drži. Brez verbalnega dela, »ne pustite se ujeti /zasvojiti/!«, je plakat
mogoče razumeti (postaviti v okvir) kot šalo, kot karikaturo, na kateri je
npr. kajenje predstavljeno kot nekakšna vseprisotna dejavnost, ko cigare-
te uporabljajo celo ribiči kot vabo za ribe. Šele ko dodamo verbalni del, »ne
pustite se ujeti /zasvojiti/!« – kjer glagol »ujeti« aktivira (tokrat semantič-
ni) okvir (semantičnega) vedenja, nanašajoč se na ta specifični koncept, ki
vključuje tudi frazem »postati zasvojen«, in je sočasno povezan z vizualno
predstavitvijo trnka s cigareto na njem –, je podoba postavljena v ustrezen
okvir: plakat lahko zdaj razumemo kot protikadilski oglas, ki je del kam-
panje proti kajenju.
Enako problematičen in dvoumen je plakat Univerze v Amsterdamu,
ki ga Groarke uporabi v svojem delu Logic, Art and Arguing (1996: 112):
215
Družbeni okviri pa na drugi strani
»zagotavljajo razumevanje ozadja dogodkov, ki vključujejo inte-
lektualno voljo, cilj in nadzorovani napor. /.../ Vključena sta mo-
tiv in namen, njuna uporaba pa pomaga pri odločitvi za uporabo
enega od različnih družbenih okvirjev razumevanja« (prav tam:
24, poudarki in prevod avtorjev).
Obstajajo torej različni okviri, ki jih je mogoče uporabiti za en dogo-
dek oz. entiteto, kot v naših dveh rekonstruiranih primerih kvadratne žoge
in notredamskih himer, vendar »stremimo k zaznavi dogodkov v smislu
primarnih okvirov, vrsta okvira, ki ga uporabimo, pa omogoči način opi-
sa dogodka, za katerega smo ga uporabili« (prav tam: 24, poudarki in pre-
vod avtorjev).
Za kontekstualno ponazoritev se vrnimo k oglasu z ribo kadilko (sli-
ka 1). Birdsell in Groarke najprej priznavata, da »so lahko vizualne slike
seveda nejasne in dvoumne. Vendar jih samo to dejstvo ne razlikuje od
besed in stavkov, ki so lahko prav tako nejasni in dvoumni« (Birdsell in
Groarke, 1996: 2, prevod avtorjev). S tem se strinjamo. Nato plakat označi-
ta kot »zmes verbalnega in vizualnega« (prav tam), kar je prav tako spreje-
mljivo. Vendar pa nato zaključita: »To je argument, da bi se morali paziti ci-
garet, ker se lahko ujamete nanje /zasvojite/ in lahko ogrozijo vaše zdravje,
podan z vizualnimi slikami ...« (prav tam: 3, poudarki avtorjev) To pa oči-
tno ne drži. Brez verbalnega dela, »ne pustite se ujeti /zasvojiti/!«, je plakat
mogoče razumeti (postaviti v okvir) kot šalo, kot karikaturo, na kateri je
npr. kajenje predstavljeno kot nekakšna vseprisotna dejavnost, ko cigare-
te uporabljajo celo ribiči kot vabo za ribe. Šele ko dodamo verbalni del, »ne
pustite se ujeti /zasvojiti/!« – kjer glagol »ujeti« aktivira (tokrat semantič-
ni) okvir (semantičnega) vedenja, nanašajoč se na ta specifični koncept, ki
vključuje tudi frazem »postati zasvojen«, in je sočasno povezan z vizualno
predstavitvijo trnka s cigareto na njem –, je podoba postavljena v ustrezen
okvir: plakat lahko zdaj razumemo kot protikadilski oglas, ki je del kam-
panje proti kajenju.
Enako problematičen in dvoumen je plakat Univerze v Amsterdamu,
ki ga Groarke uporabi v svojem delu Logic, Art and Arguing (1996: 112):
215
