Page 198 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 198
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
Ponovno bi radi poudarili, da na naša sklepa v primerih (84') in (85') ne
vpliva kvantiteta (količina) dela, ampak jezik oz. raba specifičnih jezikovnih
sredstev. Janez bi lahko delal štiri ali osem ur (kar bi ob »normalnem« po-
teku dogodkov morda utegnilo biti dovolj za delo, ki ga opravlja), toda če
bi argument formulirali s pomočjo prislova samo, kot uvajalcem dejanske-
ga časa dela, bi bil sklep lahko le negativen (»Ne bo mu uspelo«) v vseh pri-
merih. Skoraj pa, nasprotno, usmeri zaključke v pozitivno smer, ne glede
na »dejstva«. In še več. »Skoraj X« pomeni, če gledamo s informativne per-
spektive (perspektive »dejstev«), »še ne X«, »malo manj kot X«; opisuje torej
količino, ki je manjša od »samo X« (ki je pravzaprav preprosto X). In ven-
dar to dejstveno manjšo vrednost, »skoraj eno uro«, jezik argumentativno
predstavlja kot dejstveno višjo vrednost, »samo eno uro«!
Oglejmo si, kako vplivni so lahko argumentativni vezniki še na nekaj
drugih primerih. Če primerjamo stavka:
(86) Steklenica je že na pol prazna.
in
(87) Steklenica je še na pol polna.
vidimo, da opisujeta isto stanje stvari, isto objektivno dejstvo – da namreč
v »na pol polni« ali v »na pol prazni« steklenici gladina tekočine sega ne-
kako do polovice. Dejstvi, na kateri se nanašata primera (86) in (87), sta
torej pravzaprav enaki, vendar videni z dveh različnih (jezikovno-diskur-
zivnih) perspektiv. Kar nam pove, da izjavi (86) in (87) verjetno nista na-
menjeni poročanju oz. informiranju o dejanskem stanju količine tekoči-
ne v obeh steklenicah, ampak nečemu povsem drugemu. Namreč, primera
(86) in (87), kljub temu, da opisujeta isto dejstvo, napeljujeta na povsem
nasprotna sklepa:
(86') Steklenica je že na pol prazna. > Odpreti je potrebno novo.
(87') Steklenica je še na pol polna. > Ni še potrebno odpreti nove.
Zaradi vpliva veznikov še in že postane tako sklepanje nujno. Če opi-
šemo stanje steklenice kot »že na pol prazno«, se dejansko pritožujemo nad
tem, da bo kmalu povsem prazna. V tem primeru sklepanje kot »Ni še pot-
rebno odpreti nove » pač ni najverjetnejše. Podobno velja tudi takrat, ka-
dar stanje steklenice opisujemo kot »še na pol polno«, saj tudi v tem prime-
ru verjetno ne želimo argumentirati za sklep »Odpreti je potrebno novo«.
198
Ponovno bi radi poudarili, da na naša sklepa v primerih (84') in (85') ne
vpliva kvantiteta (količina) dela, ampak jezik oz. raba specifičnih jezikovnih
sredstev. Janez bi lahko delal štiri ali osem ur (kar bi ob »normalnem« po-
teku dogodkov morda utegnilo biti dovolj za delo, ki ga opravlja), toda če
bi argument formulirali s pomočjo prislova samo, kot uvajalcem dejanske-
ga časa dela, bi bil sklep lahko le negativen (»Ne bo mu uspelo«) v vseh pri-
merih. Skoraj pa, nasprotno, usmeri zaključke v pozitivno smer, ne glede
na »dejstva«. In še več. »Skoraj X« pomeni, če gledamo s informativne per-
spektive (perspektive »dejstev«), »še ne X«, »malo manj kot X«; opisuje torej
količino, ki je manjša od »samo X« (ki je pravzaprav preprosto X). In ven-
dar to dejstveno manjšo vrednost, »skoraj eno uro«, jezik argumentativno
predstavlja kot dejstveno višjo vrednost, »samo eno uro«!
Oglejmo si, kako vplivni so lahko argumentativni vezniki še na nekaj
drugih primerih. Če primerjamo stavka:
(86) Steklenica je že na pol prazna.
in
(87) Steklenica je še na pol polna.
vidimo, da opisujeta isto stanje stvari, isto objektivno dejstvo – da namreč
v »na pol polni« ali v »na pol prazni« steklenici gladina tekočine sega ne-
kako do polovice. Dejstvi, na kateri se nanašata primera (86) in (87), sta
torej pravzaprav enaki, vendar videni z dveh različnih (jezikovno-diskur-
zivnih) perspektiv. Kar nam pove, da izjavi (86) in (87) verjetno nista na-
menjeni poročanju oz. informiranju o dejanskem stanju količine tekoči-
ne v obeh steklenicah, ampak nečemu povsem drugemu. Namreč, primera
(86) in (87), kljub temu, da opisujeta isto dejstvo, napeljujeta na povsem
nasprotna sklepa:
(86') Steklenica je že na pol prazna. > Odpreti je potrebno novo.
(87') Steklenica je še na pol polna. > Ni še potrebno odpreti nove.
Zaradi vpliva veznikov še in že postane tako sklepanje nujno. Če opi-
šemo stanje steklenice kot »že na pol prazno«, se dejansko pritožujemo nad
tem, da bo kmalu povsem prazna. V tem primeru sklepanje kot »Ni še pot-
rebno odpreti nove » pač ni najverjetnejše. Podobno velja tudi takrat, ka-
dar stanje steklenice opisujemo kot »še na pol polno«, saj tudi v tem prime-
ru verjetno ne želimo argumentirati za sklep »Odpreti je potrebno novo«.
198
