Page 193 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

3.1 Argumentacija v jeziku in polifonija

Preden sklenemo, bi želeli najprej opozoriti na pogosto zanemarjen vidik

pri študiju (in poučevanju) argumentacije, na dejstvo namreč, da jezik ni-
kakor ni nevtralen »medij«, ki bi ga vedno in povsod lahko gnetli in obli-
kovali povsem in izključno v skladu s svojimi nameni ter cilji. Francoski
lingvist Oswald Ducrot tako že nekaj desetletij razvija novo, drugačno, te-
orijo argumentacije, »teorijo argumentacije v jeziku« (TAJ), s katero razi-
skuje argumentativni potencial jezika kot sistema. S TAJ želi pokazati, da so
v jezik kot sistem že vpisane določene argumentativne strukture, da lahko
jezik na nekaterih ravneh argumentira že sam po sebi, s tem pa naši, dialo-
ški in interaktivni, argumentaciji vsili določene omejitve.

Teorijo argumentacije v jeziku bi lahko povzeli v treh osnovnih, sood-
visnih trditvah:
1. Argumentativno v jeziku prevladuje nad informativnim (oz.

»dejstvenim«).
2. Semantični opis neke izjave (argumenta) je odvisen od (njenih)

možnih nadaljevanj (sklepov), h katerim vodi, ne pa od njenega
razmerja do »dejstev«.
3. V argumentativnih nizih ((A)rgument > (S)klep) je semantična
vrednost argumenta in sklepa vedno odvisna od njunega med-
sebojnega razmerja. Ali še drugače: semantične vrednosti argu-
menta ne moremo ocenjevati neodvisno od sklepa, h kateremu

193