Page 196 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 196
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
bi lahko po prvem delu (»Zelo sem zaposlen«) povsem upravičeno in ute-
meljeno sklepali na: »Ponudbe ne morem sprejeti.« Prav kakor bi v primeru:
(80) Pavel je inženir, ampak nič prida.
če bi izhajali le iz prvega dela argumentativnega niza (»Pavel je inženir”),
najverjetneje sklepali, da se inženir Pavel zna lotiti opravil, za katere je
izučen.
Vloga besede4 ampak v primeru (78') je prav opozoriti na drugačen ra-
zvoj dogodkov, kot ga ponavadi pričakujemo, če je (ne)kdo delal. Zdaj pa si
oglejmo tale dva primera:
(81) Janez je malo delal.
in
(81') Marko je malce delal.
Teoretske raziskave (Ducrot, 1996) in praktične izkušnje kažejo, da
obstaja nekakšen konsenz, splošno strinjanje o tem, koliko sta Janez in
Marko delala – namreč, bolj malo. Vendar pa bi se večina vprašanih na
podlagi primerjave obeh izjav verjetno odločila, da je Marko delal več (re-
cimo, dve uri) od Janeza (ki je delal, denimo, le eno uro).
Skoraj nemogoče je objektivno in nesporno ugotoviti, koliko več je de-
lal Marko in kakšna je dejanska razlika med malo in malce (razen, seveda,
če bi delo že od vsega začetka merili). In vendar izjavi (81) in (81') napeljuje-
ta na sklepa, ki sta (argumentativno) nasprotno usmerjena:
(81) Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo.
(81') Marko je malce delal. > Uspelo mu bo.
Če izjavi presojamo po informativni plati – s stališča »dejstev« oz. »de-
janskega« stanja stvari v svetu –, potem je pomembno predvsem to, da je-
zik malo in malce predstavlja kot leksema, ki zaznamujeta majhno količi-
no nečesa; med njima je seveda lahko tudi (manjša) kvantitativna razlika,
toda še vedno gre le za majhno količino nečesa. Če pa se usmerimo na ar-
gumentativni vidik presojanja izjav, vidimo, da jezik prislov malo postavi v
isto kategorijo kot nič, sploh nič, prislov malce pa v isto kategorijo kot veli-
ko. Zakaj? Zato, ker prislov malo očitno argumentira v isto smer kot prislo-
va nič, sploh nič, saj (81) brez težav parafraziramo kot:
4 Ponovno opozarjamo, da bi bil primernejši kot izraz »(argumentativni) vezniki«
morda izraz »(argumentativni) indikatorji«, saj »indicirajo« (nakazujejo, napovedu-
jejo, opozarjajo), da bi v nadaljevanju utegnilo priti do (nekakšne) spremembe.
196
bi lahko po prvem delu (»Zelo sem zaposlen«) povsem upravičeno in ute-
meljeno sklepali na: »Ponudbe ne morem sprejeti.« Prav kakor bi v primeru:
(80) Pavel je inženir, ampak nič prida.
če bi izhajali le iz prvega dela argumentativnega niza (»Pavel je inženir”),
najverjetneje sklepali, da se inženir Pavel zna lotiti opravil, za katere je
izučen.
Vloga besede4 ampak v primeru (78') je prav opozoriti na drugačen ra-
zvoj dogodkov, kot ga ponavadi pričakujemo, če je (ne)kdo delal. Zdaj pa si
oglejmo tale dva primera:
(81) Janez je malo delal.
in
(81') Marko je malce delal.
Teoretske raziskave (Ducrot, 1996) in praktične izkušnje kažejo, da
obstaja nekakšen konsenz, splošno strinjanje o tem, koliko sta Janez in
Marko delala – namreč, bolj malo. Vendar pa bi se večina vprašanih na
podlagi primerjave obeh izjav verjetno odločila, da je Marko delal več (re-
cimo, dve uri) od Janeza (ki je delal, denimo, le eno uro).
Skoraj nemogoče je objektivno in nesporno ugotoviti, koliko več je de-
lal Marko in kakšna je dejanska razlika med malo in malce (razen, seveda,
če bi delo že od vsega začetka merili). In vendar izjavi (81) in (81') napeljuje-
ta na sklepa, ki sta (argumentativno) nasprotno usmerjena:
(81) Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo.
(81') Marko je malce delal. > Uspelo mu bo.
Če izjavi presojamo po informativni plati – s stališča »dejstev« oz. »de-
janskega« stanja stvari v svetu –, potem je pomembno predvsem to, da je-
zik malo in malce predstavlja kot leksema, ki zaznamujeta majhno količi-
no nečesa; med njima je seveda lahko tudi (manjša) kvantitativna razlika,
toda še vedno gre le za majhno količino nečesa. Če pa se usmerimo na ar-
gumentativni vidik presojanja izjav, vidimo, da jezik prislov malo postavi v
isto kategorijo kot nič, sploh nič, prislov malce pa v isto kategorijo kot veli-
ko. Zakaj? Zato, ker prislov malo očitno argumentira v isto smer kot prislo-
va nič, sploh nič, saj (81) brez težav parafraziramo kot:
4 Ponovno opozarjamo, da bi bil primernejši kot izraz »(argumentativni) vezniki«
morda izraz »(argumentativni) indikatorji«, saj »indicirajo« (nakazujejo, napovedu-
jejo, opozarjajo), da bi v nadaljevanju utegnilo priti do (nekakšne) spremembe.
196
