Page 197 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

argumenatcija v jeziku in polifonija

(82) Janez sploh ni nič delal. > Ne bo mu uspelo.
(81') pa kot (82'):

(82') Marko je veliko delal. > Uspelo mu bo.
Zdaj pa to naše delo – besedo delo, kot jo »razume« jezik – še mal-
ce spremenimo in se vprašajmo, v katero smer je lahko usmerjen sledeči
argument:

(83) Janez je delal eno uro.

Če ne poznamo konteksta – in ne vemo, koliko časa je potrebno za op-
ravilo, ki se ga je lotil Janez –, potem sta možni obe usmeritvi, pozitivna in
negativna:

(83) Janez je delal eno uro. > Uspelo mu bo.
> Ne bo mu uspelo.

Če pa smo soočeni z argumentativnim nizom kot:

(83') Janez je delal eno uro. > Ampak mu ne bo uspelo.
nas uporaba veznika ampak takoj, ne glede na kontekst in empirična »dej-
stva«, opozori, da je v normalnem oz. pričakovanem poteku dogodkov
(ena) ura dela v takšnem primeru (ponavadi) dovolj za uspeh. Protivni ve-
znik ampak nas tu opozori, da bodisi nimamo opraviti z normalnim pote-
kom dogodkov – da so se razmere spremenile – bodisi moramo upošteva-
ti nov, dodaten kriterij.

Delo pa lahko spremenimo še bolj. Če je bil (83) na neki način nevtra-
len primer, ki je omogočal dve nasprotni sklepanji, kaj lahko potem reče-
mo o primerih (84) in (85)?

(84) Janez je delal samo eno uro.
(85) Janez je delal skoraj eno uro.

Spet govorimo o istem »dejstvu« – eni uri dela –, jezik pa s prislovoma
samo in skoraj to dejstvo predstavi kot (v primeru (84)) nezadostno za do-
sego uspeha:

(84') Janez je delal samo eno uro. > Ne bo mu uspelo.
ali pa kot (v primeru (85)) zadostno za dosego uspeha:

(85') Janez je delal skoraj eno uro. > Uspelo mu bo.

197