Page 151 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 151
argumentiranost kot konstitutivni element pedagoškega diskurza
Če torej izpustimo uvodni stavek primera (63), ki besedilo umešča v
širši kontekst (pisem bralcev), drugi in tretji stavek, ki predstavljata osebno
videnje obravnavanega problema (v nadaljevanju bomo videli, zakaj mo-
ramo osebna stališča do problema, ki je predmet argumentacije, ločiti od
vprašanja dobre ali slabe argumentacije), in zadnja dva stavka, ki predsta-
vljata retorično sicer učinkovito digresijo, ki že prehaja v epilog (da stilistič-
nih podrobnosti niti ne omenjam), potem lahko argumentacijo v zgornjem
besedilu standardiziramo takole:
(63')
1. Menstrualne probleme je mogoče rešiti zelo učinkovito, na fizičen
način (argument).
2. Zaradi menstruacije morajo biti ženske fleksibilne in se prilagaja-
ti spremembam skozi ves mesec (argument).
Zato
Ženske so psihološko močnejše od moških (argument-sklep).
Torej
Menstruacija ni ovira, da bi ženske ne mogle sodelovati v oboro-
ženih silah, če to želijo (sklep).
Nelinearnost argumentacije v vsakdanji govorici pa seveda ni edini
problem, ki ga mora premagati standardizacija. Še veliko težji, predvsem
pa pogostejši, problem je umanjkanje eksplicitno formuliranega argumen-
ta ali eksplicitno formuliranega sklepa. Nanju moramo pogosto sklepati le
na podlagi implicitnega sporočila, konteksta in načina (tona, poudarka …),
kako je besedilo napisano. To pa je sploh področje pragmatike par excellen-
ce. Vzemimo, npr., tole kratko pismo, objavljeno pred časom v enem od bri-
tanskih tednikov:
(64) Ali lahko evolucija pojasni vse globine intelekta Carla Sagana?
Niti v milijon letih!
Zelo očitno je, da zgornjemu besedilu, če naj velja za argumentativ-
no, (vsaj) nekaj manjka. Namreč, (vsaj) sklep, četudi argument (premisa) ni
jasno in nedvoumno izražen. Če v besedilu, ki ga analiziramo, ni eksplici-
tno izražen, ga moramo pri standardizaciji pač rekonstruirati sami. Torej:
(64')
1. Evolucija ne bi mogla nikoli pojasniti globin intelekta Carla
Sagana.
151
Če torej izpustimo uvodni stavek primera (63), ki besedilo umešča v
širši kontekst (pisem bralcev), drugi in tretji stavek, ki predstavljata osebno
videnje obravnavanega problema (v nadaljevanju bomo videli, zakaj mo-
ramo osebna stališča do problema, ki je predmet argumentacije, ločiti od
vprašanja dobre ali slabe argumentacije), in zadnja dva stavka, ki predsta-
vljata retorično sicer učinkovito digresijo, ki že prehaja v epilog (da stilistič-
nih podrobnosti niti ne omenjam), potem lahko argumentacijo v zgornjem
besedilu standardiziramo takole:
(63')
1. Menstrualne probleme je mogoče rešiti zelo učinkovito, na fizičen
način (argument).
2. Zaradi menstruacije morajo biti ženske fleksibilne in se prilagaja-
ti spremembam skozi ves mesec (argument).
Zato
Ženske so psihološko močnejše od moških (argument-sklep).
Torej
Menstruacija ni ovira, da bi ženske ne mogle sodelovati v oboro-
ženih silah, če to želijo (sklep).
Nelinearnost argumentacije v vsakdanji govorici pa seveda ni edini
problem, ki ga mora premagati standardizacija. Še veliko težji, predvsem
pa pogostejši, problem je umanjkanje eksplicitno formuliranega argumen-
ta ali eksplicitno formuliranega sklepa. Nanju moramo pogosto sklepati le
na podlagi implicitnega sporočila, konteksta in načina (tona, poudarka …),
kako je besedilo napisano. To pa je sploh področje pragmatike par excellen-
ce. Vzemimo, npr., tole kratko pismo, objavljeno pred časom v enem od bri-
tanskih tednikov:
(64) Ali lahko evolucija pojasni vse globine intelekta Carla Sagana?
Niti v milijon letih!
Zelo očitno je, da zgornjemu besedilu, če naj velja za argumentativ-
no, (vsaj) nekaj manjka. Namreč, (vsaj) sklep, četudi argument (premisa) ni
jasno in nedvoumno izražen. Če v besedilu, ki ga analiziramo, ni eksplici-
tno izražen, ga moramo pri standardizaciji pač rekonstruirati sami. Torej:
(64')
1. Evolucija ne bi mogla nikoli pojasniti globin intelekta Carla
Sagana.
151
