Page 148 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 148
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
strukture, vse kompleksne tehnološke strukture pa so bolj podvr-
žene okvaram kot preproste tehnološke strukture.«
Standardizacija v neformalni logiki6 (slednja se je – kot ena od danes
vodilnih šol v teoriji argumentacije – razvila prav iz nasprotovanja po-
stopkom formalne logike), ki jo lahko štejemo za osnovo pragmatičnega
pristopa k analizi argumentacije, pozna pravzaprav le en temeljni zahte-
vek: jasno, in brez za argumentiranje nepotrebnega balasta, mora biti iz-
postavljeno, kaj v analiziranem besedilu je argument (oz. argumenti) in
kaj sklep. Primer (59),ki je precej rudimetaren, lahko v prvem koraku za-
dovoljivo standardiziramo takole:
(61')
1. Nuklearni reaktorji so zelo kompleksne tehnološke strukture
(argument).
2. Vse kompleksne tehnološke strukture so bolj podvržene okva-
ram kot preproste tehnološke strukture (argument).
Torej:
Vsi nuklearni reaktorji predstavljajo veliko tveganje (sklep).
Seveda pa tudi argumentiranje v vsakdanji govorici ni vedno tako
preprosto, da ga lahko kar prepišemo v standardizirano obliko. V večini
primerov je potrebnega več napora in še kaka dodatna operacija (v prime-
ru (61‘) je izpeljani sklep, npr., mogoč le ob implicitni predpostavki/premisi,
da »kompleksne tehnološke strukture predstavljajo večje tveganje kot prep-
roste tehnološke strukture«). Lahko se, npr., zgodi (in to kar pogosto), da
argumentacija ni linearna, temveč stopnjevita oz. stopnjevana, kar z dru-
gimi besedami povedano pomeni, da argumenti, npr., lahko vsebujejo po-
dargumente, ki jih podpirajo (oz. utemeljujejo) in torej že sami delujejo kot
neke vrste sklepi. Npr.:
(62) »Računalnik ne more v vsem posnemati ustvarjalnih pro-
cesov človeškega razuma. Človeški razum ne ustvarja v skladu s
6 Več o neformalni logiki glejte v Govier, 1996; 2014; Walton,1989; Fogelin in
Sinnott-Armstrong, 1996. Za splošen pregled je uporabno tudi delo Handbok of
Argumentation Theory (van Eemeren idr., 2014), ki neformalni logiki namenja sa-
mostojno poglavje (prav tam: 373–423), v katerem so predstavljeni tako kronološki
razvoj samega gibanja neformalnih logikov v poznih 70-tih letih prejšnjega stolet-
ja kot tudi različna pojmovanja in konceptualni razvoj znotraj logike, argumentaci-
je in retorike.
148
strukture, vse kompleksne tehnološke strukture pa so bolj podvr-
žene okvaram kot preproste tehnološke strukture.«
Standardizacija v neformalni logiki6 (slednja se je – kot ena od danes
vodilnih šol v teoriji argumentacije – razvila prav iz nasprotovanja po-
stopkom formalne logike), ki jo lahko štejemo za osnovo pragmatičnega
pristopa k analizi argumentacije, pozna pravzaprav le en temeljni zahte-
vek: jasno, in brez za argumentiranje nepotrebnega balasta, mora biti iz-
postavljeno, kaj v analiziranem besedilu je argument (oz. argumenti) in
kaj sklep. Primer (59),ki je precej rudimetaren, lahko v prvem koraku za-
dovoljivo standardiziramo takole:
(61')
1. Nuklearni reaktorji so zelo kompleksne tehnološke strukture
(argument).
2. Vse kompleksne tehnološke strukture so bolj podvržene okva-
ram kot preproste tehnološke strukture (argument).
Torej:
Vsi nuklearni reaktorji predstavljajo veliko tveganje (sklep).
Seveda pa tudi argumentiranje v vsakdanji govorici ni vedno tako
preprosto, da ga lahko kar prepišemo v standardizirano obliko. V večini
primerov je potrebnega več napora in še kaka dodatna operacija (v prime-
ru (61‘) je izpeljani sklep, npr., mogoč le ob implicitni predpostavki/premisi,
da »kompleksne tehnološke strukture predstavljajo večje tveganje kot prep-
roste tehnološke strukture«). Lahko se, npr., zgodi (in to kar pogosto), da
argumentacija ni linearna, temveč stopnjevita oz. stopnjevana, kar z dru-
gimi besedami povedano pomeni, da argumenti, npr., lahko vsebujejo po-
dargumente, ki jih podpirajo (oz. utemeljujejo) in torej že sami delujejo kot
neke vrste sklepi. Npr.:
(62) »Računalnik ne more v vsem posnemati ustvarjalnih pro-
cesov človeškega razuma. Človeški razum ne ustvarja v skladu s
6 Več o neformalni logiki glejte v Govier, 1996; 2014; Walton,1989; Fogelin in
Sinnott-Armstrong, 1996. Za splošen pregled je uporabno tudi delo Handbok of
Argumentation Theory (van Eemeren idr., 2014), ki neformalni logiki namenja sa-
mostojno poglavje (prav tam: 373–423), v katerem so predstavljeni tako kronološki
razvoj samega gibanja neformalnih logikov v poznih 70-tih letih prejšnjega stolet-
ja kot tudi različna pojmovanja in konceptualni razvoj znotraj logike, argumentaci-
je in retorike.
148
