Page 143 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 143
argumentiranost kot konstitutivni element pedagoškega diskurza
poenostavljeno, seveda), za kakšne razlike gre. Predpostavimo, da Primož
razgovor sklene takole:
(56) Primož: O.K. Izgleda, da bomo danes jedli govedino. Možni
varianti sta namreč bili riba ali govedina in v hladilniku ni ribe.
Naj torej kupim malo gobic za h govedini?
Logiki se pri svojem študiju sklepanja omejujejo le na formalno veljav-
nost argumentov in jih vsakokratni proces sklepanja in kontekst, v kate-
rem se to sklepanje dogaja, ne zanimata. Takšna omejitev preučevanja ar-
gumentov in argumentiranja na formalne vzorce sklepanja seveda vodi do
izločitve ter zanemarjanja številnih pomembnih problemov diskurzivnega
argumentiranja (argumentiranja v t. i. naravnem jeziku oz. v vsakdanji go-
vorici). Na osnovi našega popravljenega primera si oglejmo, kako metodo-
loško poteka proces abstrahiranja v logiki oz. prevajanja vsakdanje govori-
ce v logični jezik simbolov, konstant in spremenljivk.
I) Prvi korak v postopku abstrahiranja loči študij argumenta(cije) od
konkretne situacije, v kateri je do nje/-ga sploh prišlo. Izhajajoč iz konkret-
ne in dobesedne ubeseditve danega konverzacijskega fragmenta logika im-
plicitno najprej naredi eksplicitno, pri čemer ločene konverzacijske prispevke
obeh sogovorcev, ki so pogojeni eni z drugimi in torej soodvisni, strne v eno-
tne besedne bloke. V primeru Primoževe argumentacije bi to izgledalo ne-
kako takole:
(57) Primož: Za večerjo naj bi jedli ali govedino ali tuno. V hla-
dilniku ni ribe. Če v hladilniku ni ribe, ne bomo jedli tune. Torej
bomo jedli govedino.
Lučkino sklepanje bi lahko razvili takole:
(58) Lučka: Če je Tina že bila po nakupih, potem je nakupljeno
v hladilniku. Tina je že bila po nakupih. Torej je nakupljeno v
hladilniku.
II) Druga abstrakcija argumente loči od udeležencev dogajanja, od tis-
tih, ki so jih izrekli, in jih naredi neodvisne od konkretnega dogajanja. Na
vsak argument gleda kot na neosebno povezavo premis in sklepa in vse, kar
jo zanima, je povezava, način povezave, med stališčem (mnenjem), izraže-
nim v sklepu, in trditvami, izraženimi v premisah (argumentih), ki tak-
šen sklep upravičujejo. V našem primeru to pomeni, da moramo ob že si-
cer umetno tvorjenih besednih blokih, ki zanemarijo nujne konverzacijske
specifike, izpustiti imeni Primoža in Lučke in njuni izjavi (trditvi) zapisati
kot skupek neosebnih stavkov. Nekako takole:
143
poenostavljeno, seveda), za kakšne razlike gre. Predpostavimo, da Primož
razgovor sklene takole:
(56) Primož: O.K. Izgleda, da bomo danes jedli govedino. Možni
varianti sta namreč bili riba ali govedina in v hladilniku ni ribe.
Naj torej kupim malo gobic za h govedini?
Logiki se pri svojem študiju sklepanja omejujejo le na formalno veljav-
nost argumentov in jih vsakokratni proces sklepanja in kontekst, v kate-
rem se to sklepanje dogaja, ne zanimata. Takšna omejitev preučevanja ar-
gumentov in argumentiranja na formalne vzorce sklepanja seveda vodi do
izločitve ter zanemarjanja številnih pomembnih problemov diskurzivnega
argumentiranja (argumentiranja v t. i. naravnem jeziku oz. v vsakdanji go-
vorici). Na osnovi našega popravljenega primera si oglejmo, kako metodo-
loško poteka proces abstrahiranja v logiki oz. prevajanja vsakdanje govori-
ce v logični jezik simbolov, konstant in spremenljivk.
I) Prvi korak v postopku abstrahiranja loči študij argumenta(cije) od
konkretne situacije, v kateri je do nje/-ga sploh prišlo. Izhajajoč iz konkret-
ne in dobesedne ubeseditve danega konverzacijskega fragmenta logika im-
plicitno najprej naredi eksplicitno, pri čemer ločene konverzacijske prispevke
obeh sogovorcev, ki so pogojeni eni z drugimi in torej soodvisni, strne v eno-
tne besedne bloke. V primeru Primoževe argumentacije bi to izgledalo ne-
kako takole:
(57) Primož: Za večerjo naj bi jedli ali govedino ali tuno. V hla-
dilniku ni ribe. Če v hladilniku ni ribe, ne bomo jedli tune. Torej
bomo jedli govedino.
Lučkino sklepanje bi lahko razvili takole:
(58) Lučka: Če je Tina že bila po nakupih, potem je nakupljeno
v hladilniku. Tina je že bila po nakupih. Torej je nakupljeno v
hladilniku.
II) Druga abstrakcija argumente loči od udeležencev dogajanja, od tis-
tih, ki so jih izrekli, in jih naredi neodvisne od konkretnega dogajanja. Na
vsak argument gleda kot na neosebno povezavo premis in sklepa in vse, kar
jo zanima, je povezava, način povezave, med stališčem (mnenjem), izraže-
nim v sklepu, in trditvami, izraženimi v premisah (argumentih), ki tak-
šen sklep upravičujejo. V našem primeru to pomeni, da moramo ob že si-
cer umetno tvorjenih besednih blokih, ki zanemarijo nujne konverzacijske
specifike, izpustiti imeni Primoža in Lučke in njuni izjavi (trditvi) zapisati
kot skupek neosebnih stavkov. Nekako takole:
143
