Page 142 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 142
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
(55) Primož: Tina je rekla, da bo kupila tuno ali govedino. Ali
morda veš, kaj bomo jedli za večerjo?
Lučka: Ne, ampak če je že bila po nakupih, bo vse skupaj verjetno
v hladilniku.
Primož: Ja, poklicala me je glede svoje seminarske naloge in mi
povedala, da je že bila po nakupih, ker hoče popoldan nadaljevati
s pisanjem.
Lučka: Bom na hitro pogledala v hladilnik ... Nabito poln je.
Ampak ribe nisem zavohala.
Primož: O.K. A naj torej kupim malo gobic za h govedini?
Lotimo se tega dialoga korak za korakom. Primož na osnovi tistega,
kar mu je bila povedala Tina, in tega, kar pravi in naredi Lučka (pogleda v
hladilnik), sklepa, da je v hladilniku govedina, ne riba. Ker je Tina že bila
po nakupih in ker ima navado nakupljeno spraviti v hladilnik, Primož in
Lučka sklepata, da je tisto, kar je Tina kupila, v hladilniku. Ko Lučka pog-
leda v hladilnik, ne zavoha ribe. Iz česar tako Lučka kot Primož sklepata,
da v hladilniku ni ribe. Še več, Primož na osnovi tega sklepa, da je Tina ku-
pila govedino, saj je rekla, da bo kupila ali govedino ali tuno, in očitno ni
kupila tune. Tega sklepa Primož ne pove eksplicitno, vendar je Lučki jasno,
da ga je naredil, saj je predpostavljen v njegovem vprašanju, »A naj torej ku-
pim malo gobic za h govedini?«
Tisto, kar je pomembno za nas – ko govorimo o razliki med logiko in
argumentacijo –, je dejstvo, da četudi sta Lučka in Primož prišla do svo-
jih ugotovitev po poti sklepanja (kar je seveda nekaj povsem običajnega),
pri tem nista tudi argumentirala. Do svojih sklepov sta (res) prišla po poti
dedukcije, zagovarjala ali zavračala (oz. argumentirala za ali proti) pa nis-
ta nobenega stališča (trditve, sklepa), ne eksplicitno ne implicitno. In prav
na tem mestu lahko izpostavimo prvo ključno razliko med početjem teo-
retikov, ki se ukvarjajo z argumentacijo (ki poteka v vsakdanji govorici), in
početjem logikov: teoretiki argumentacije preučujejo, kako ljudje oblikujejo
in razumejo argumente, kako jih branijo in zavračajo v konkretnem okolju,
medtem ko logike zanima izključno način, kako so sklepi izpeljani iz premis
(argumentov) in vitro, v umetnem, laboratorijskem okolju.
In s tem je povezana tudi druga ključna razlika med logiko in argu-
mentacijo, namreč z logičnim študijem formalnih vzorcev sklepanja in
njegovih metodoloških izhodišč. Kaj natančno to pomeni? Če naš primer
malce spremenimo, bomo morda lahko pokazali (shematično in malce
142
(55) Primož: Tina je rekla, da bo kupila tuno ali govedino. Ali
morda veš, kaj bomo jedli za večerjo?
Lučka: Ne, ampak če je že bila po nakupih, bo vse skupaj verjetno
v hladilniku.
Primož: Ja, poklicala me je glede svoje seminarske naloge in mi
povedala, da je že bila po nakupih, ker hoče popoldan nadaljevati
s pisanjem.
Lučka: Bom na hitro pogledala v hladilnik ... Nabito poln je.
Ampak ribe nisem zavohala.
Primož: O.K. A naj torej kupim malo gobic za h govedini?
Lotimo se tega dialoga korak za korakom. Primož na osnovi tistega,
kar mu je bila povedala Tina, in tega, kar pravi in naredi Lučka (pogleda v
hladilnik), sklepa, da je v hladilniku govedina, ne riba. Ker je Tina že bila
po nakupih in ker ima navado nakupljeno spraviti v hladilnik, Primož in
Lučka sklepata, da je tisto, kar je Tina kupila, v hladilniku. Ko Lučka pog-
leda v hladilnik, ne zavoha ribe. Iz česar tako Lučka kot Primož sklepata,
da v hladilniku ni ribe. Še več, Primož na osnovi tega sklepa, da je Tina ku-
pila govedino, saj je rekla, da bo kupila ali govedino ali tuno, in očitno ni
kupila tune. Tega sklepa Primož ne pove eksplicitno, vendar je Lučki jasno,
da ga je naredil, saj je predpostavljen v njegovem vprašanju, »A naj torej ku-
pim malo gobic za h govedini?«
Tisto, kar je pomembno za nas – ko govorimo o razliki med logiko in
argumentacijo –, je dejstvo, da četudi sta Lučka in Primož prišla do svo-
jih ugotovitev po poti sklepanja (kar je seveda nekaj povsem običajnega),
pri tem nista tudi argumentirala. Do svojih sklepov sta (res) prišla po poti
dedukcije, zagovarjala ali zavračala (oz. argumentirala za ali proti) pa nis-
ta nobenega stališča (trditve, sklepa), ne eksplicitno ne implicitno. In prav
na tem mestu lahko izpostavimo prvo ključno razliko med početjem teo-
retikov, ki se ukvarjajo z argumentacijo (ki poteka v vsakdanji govorici), in
početjem logikov: teoretiki argumentacije preučujejo, kako ljudje oblikujejo
in razumejo argumente, kako jih branijo in zavračajo v konkretnem okolju,
medtem ko logike zanima izključno način, kako so sklepi izpeljani iz premis
(argumentov) in vitro, v umetnem, laboratorijskem okolju.
In s tem je povezana tudi druga ključna razlika med logiko in argu-
mentacijo, namreč z logičnim študijem formalnih vzorcev sklepanja in
njegovih metodoloških izhodišč. Kaj natančno to pomeni? Če naš primer
malce spremenimo, bomo morda lahko pokazali (shematično in malce
142
