Page 140 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 140
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
konkretnega, že opaženega dejstva). Argumentacija pa se ponavadi ne ome-
juje na konkretna, posamezna dejstva, temveč ima širšo, splošnejšo velja-
vo: trditev (sklep), ki jo utemeljujemo z neko drugo trditvijo (argumentom),
ne velja le v tej konkretni situaciji, temveč v večini podobnih situacij. Je to-
rej splošnejša. Medtem ko s pojasnilom razložimo neko konkretno situaci-
jo (ki se je že zgodila), pa z argumentacijo nasploh utemeljimo, kaj in zakaj
se dogaja v podobnih situacijah, ne da bi imeli s takšno situacijo, v danem
trenutku, tudi nujno neposredno opraviti.
Oglejmo si razliko med pojasnilom in argumentacijo še na primeru
dveh daljših fiktivnih dialogov.
Recimo, da imamo dva podjetna mlada poslovneža – in recimo, da
jima je ime Novak in Zavožen – , ki se ukvarjata s hipotekami. Zavožen se
osredotoči na Spodnji Graben, kjer imajo ljudje malo denarja, da bi si kupili
hiše, in je zato povpraševanje po hipotekah veliko. Nekaj časa jima gre dob-
ro, potem pa se ekonomska situacija v Spodnjem Grabnu poslabša in naša
podjetnika imata velike izgube. Brez težav si lahko zamislimo takle pogo-
vor med njima:
(53)
Zavožen: Prav škoda, da sva toliko izgubila, pa saj ne moreš ves
čas zmagovati. Le tega ne razumem, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Novak: Pravzaprav je stvar zelo preprosta in razumljiva. Vzrok
najinega uspešnega poslovanja v Spodnjem Grabnu je bila revšči-
na tamkajšnjih ljudi in slaba zaposlitev. Ker si ljudje niso mogli
zares privoščiti hiš, ki so jih kupili, je bilo povpraševanje po hipo-
tekah veliko. In vendar je bil prav to znak, kako šibka in ranljiva je
ekonomija v Spodnjem Grabnu. Ko je edina tovarna zaprla svoja
vrata, se je situacija takorekoč čez noč še poslabšala in ljudje niso
mogli več odplačevati svojih hipotek. Pravzaprav so najine izgube
v Spodnjem Grabnu povsem razumljive.
To bi bilo pojasnilo: do izgub je že prišlo, oba se tega zavedata, Novak
le pojasnjuje Zavožnu, zakaj se je to zgodilo. Zdaj pa argumentativna
različica.
(54)
Zavožen: V Spodnjem Grabnu sva dobesedno pogorela. Morda bi
morala posel prenesti v Zgornji Graben: tam je zaposlenost velika,
140
konkretnega, že opaženega dejstva). Argumentacija pa se ponavadi ne ome-
juje na konkretna, posamezna dejstva, temveč ima širšo, splošnejšo velja-
vo: trditev (sklep), ki jo utemeljujemo z neko drugo trditvijo (argumentom),
ne velja le v tej konkretni situaciji, temveč v večini podobnih situacij. Je to-
rej splošnejša. Medtem ko s pojasnilom razložimo neko konkretno situaci-
jo (ki se je že zgodila), pa z argumentacijo nasploh utemeljimo, kaj in zakaj
se dogaja v podobnih situacijah, ne da bi imeli s takšno situacijo, v danem
trenutku, tudi nujno neposredno opraviti.
Oglejmo si razliko med pojasnilom in argumentacijo še na primeru
dveh daljših fiktivnih dialogov.
Recimo, da imamo dva podjetna mlada poslovneža – in recimo, da
jima je ime Novak in Zavožen – , ki se ukvarjata s hipotekami. Zavožen se
osredotoči na Spodnji Graben, kjer imajo ljudje malo denarja, da bi si kupili
hiše, in je zato povpraševanje po hipotekah veliko. Nekaj časa jima gre dob-
ro, potem pa se ekonomska situacija v Spodnjem Grabnu poslabša in naša
podjetnika imata velike izgube. Brez težav si lahko zamislimo takle pogo-
vor med njima:
(53)
Zavožen: Prav škoda, da sva toliko izgubila, pa saj ne moreš ves
čas zmagovati. Le tega ne razumem, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Novak: Pravzaprav je stvar zelo preprosta in razumljiva. Vzrok
najinega uspešnega poslovanja v Spodnjem Grabnu je bila revšči-
na tamkajšnjih ljudi in slaba zaposlitev. Ker si ljudje niso mogli
zares privoščiti hiš, ki so jih kupili, je bilo povpraševanje po hipo-
tekah veliko. In vendar je bil prav to znak, kako šibka in ranljiva je
ekonomija v Spodnjem Grabnu. Ko je edina tovarna zaprla svoja
vrata, se je situacija takorekoč čez noč še poslabšala in ljudje niso
mogli več odplačevati svojih hipotek. Pravzaprav so najine izgube
v Spodnjem Grabnu povsem razumljive.
To bi bilo pojasnilo: do izgub je že prišlo, oba se tega zavedata, Novak
le pojasnjuje Zavožnu, zakaj se je to zgodilo. Zdaj pa argumentativna
različica.
(54)
Zavožen: V Spodnjem Grabnu sva dobesedno pogorela. Morda bi
morala posel prenesti v Zgornji Graben: tam je zaposlenost velika,
140