Page 141 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 141
argumentiranost kot konstitutivni element pedagoškega diskurza
posel z nepremičninami cveti in povpraševanje po hipotekah je
veliko.
Novak: Mislim, da bi bila to napaka. Zgornji Graben se od
Spodnjega sicer v mnogočem razlikuje, skupno pa jima je šibko
gospodarstvo. Vsa ekonomija v Zgornjem Grabnu je pravzaprav
odvisna od tovarne za predelavo neškropljenih jabolk, ki je tre-
nutno v razcvetu. Toda, če izgubijo pogodbo s Fructalom, bodo
vsi delavci na cesti, gospodarstvo Zgornjega Grabna pa takorekoč
uničeno. Zgornji Graben bi tako postal drugi Spodnji Graben in
spet bi bila na istem.
Novak Zavožnu tokrat ne pojasnjuje že doživetega debakla, temveč ar-
gumentira, kako bi bilo, če bi ravnala drugače. Govori torej o nečem, kar
se ni zgodilo – pa bi se morda lahko –, in skuša argumentirati, do česa bi
lahko prišlo, če bi se zgodilo – ne le v Zgornjem Grabnu, temveč v vseh po-
dobnih primerih. Stvari, do katerih ni prišlo, pač preprosto ne moremo po-
jasniti (saj ni česa pojasniti), lahko pa argumentiramo (in protiargumenti-
ramo), kaj bi se zgodilo, če do njih bi prišlo. V tem je temeljna razlika med
argumentom in pojasnilom. In pa seveda v tem, da v primeru pojasnila ne
moremo govoriti o argumentativnih veznikih.
Logika, retorika, argumentacija
Ko kako besedilo z argumentativnega stališča analiziramo, moramo ar-
gumentacijo seveda standardizirati. Seveda pa se (neformalna) standardi-
zacija v pragmatični analizi argumentacije močno razlikuje od (formalne)
standardizacije v povsem logični analizi. Pravzaprav je nastala prav kot nje-
no nasprotje, kot njen protipol, kot rezultat nestrinjanja z načinom logične
obdelave in predelave vsakdanje govorice oz. njenega reduciranja na logič-
ne simbole in operatorje, konstante in spremenljivke. In preden si ogleda-
mo, kaj sta in kako potekata neformalna argumentativna analiza in stan-
dardizacija – analiza in standardizacija, kakršni večinoma uporabljamo v
pragmatiki –, si na primeru fiktivnega pogovora med Primožem in Lučko
oglejmo, kako logična analiza omrtvi in preparira vsakdanjo govorico, jo
prevede v svoje simbole in operatorje in nastali laboratorijski preparat šele
potem podvrže analizi.5
5 Konkretni primer, kakor tudi še nekatere formulacije v nadaljevanju, so sposojeni iz
teksta I. Žagarja Ž. »Kaj je argumentacija in kako argumentiramo?«, objavljenega v
Justin, 1997.
141
posel z nepremičninami cveti in povpraševanje po hipotekah je
veliko.
Novak: Mislim, da bi bila to napaka. Zgornji Graben se od
Spodnjega sicer v mnogočem razlikuje, skupno pa jima je šibko
gospodarstvo. Vsa ekonomija v Zgornjem Grabnu je pravzaprav
odvisna od tovarne za predelavo neškropljenih jabolk, ki je tre-
nutno v razcvetu. Toda, če izgubijo pogodbo s Fructalom, bodo
vsi delavci na cesti, gospodarstvo Zgornjega Grabna pa takorekoč
uničeno. Zgornji Graben bi tako postal drugi Spodnji Graben in
spet bi bila na istem.
Novak Zavožnu tokrat ne pojasnjuje že doživetega debakla, temveč ar-
gumentira, kako bi bilo, če bi ravnala drugače. Govori torej o nečem, kar
se ni zgodilo – pa bi se morda lahko –, in skuša argumentirati, do česa bi
lahko prišlo, če bi se zgodilo – ne le v Zgornjem Grabnu, temveč v vseh po-
dobnih primerih. Stvari, do katerih ni prišlo, pač preprosto ne moremo po-
jasniti (saj ni česa pojasniti), lahko pa argumentiramo (in protiargumenti-
ramo), kaj bi se zgodilo, če do njih bi prišlo. V tem je temeljna razlika med
argumentom in pojasnilom. In pa seveda v tem, da v primeru pojasnila ne
moremo govoriti o argumentativnih veznikih.
Logika, retorika, argumentacija
Ko kako besedilo z argumentativnega stališča analiziramo, moramo ar-
gumentacijo seveda standardizirati. Seveda pa se (neformalna) standardi-
zacija v pragmatični analizi argumentacije močno razlikuje od (formalne)
standardizacije v povsem logični analizi. Pravzaprav je nastala prav kot nje-
no nasprotje, kot njen protipol, kot rezultat nestrinjanja z načinom logične
obdelave in predelave vsakdanje govorice oz. njenega reduciranja na logič-
ne simbole in operatorje, konstante in spremenljivke. In preden si ogleda-
mo, kaj sta in kako potekata neformalna argumentativna analiza in stan-
dardizacija – analiza in standardizacija, kakršni večinoma uporabljamo v
pragmatiki –, si na primeru fiktivnega pogovora med Primožem in Lučko
oglejmo, kako logična analiza omrtvi in preparira vsakdanjo govorico, jo
prevede v svoje simbole in operatorje in nastali laboratorijski preparat šele
potem podvrže analizi.5
5 Konkretni primer, kakor tudi še nekatere formulacije v nadaljevanju, so sposojeni iz
teksta I. Žagarja Ž. »Kaj je argumentacija in kako argumentiramo?«, objavljenega v
Justin, 1997.
141
