Page 138 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 138
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
(50) Dandanes ne more obstajati nič takega kot pravična vojna.
Vojne dandanes uporabljajo orožja in strategije, ki lahko pobijejo
na desettisoče nedolžnih ljudi.
(50’) Dandanes ne more obstajati nič takega kot pravična vojna,
kajti vojne dandanes uporabljajo orožja in strategije, ki lahko po-
bijejo na desettisoče nedolžnih ljudi.
(51) Pomen besede morajo razumeti vsi ljudje, ki to besedo upora-
bljajo. Pomen besede ne more biti mentalna podoba v glavi neke
osebe.
(51’) Ker morajo pomen besede razumeti vsi ljudje, ki to besedo
uporabljajo, pomen besede ne more biti mentalna podoba v glavi
neke osebe.
V čem je razlika med različicama (50) in (50’) na eni ter (51) in (51’) na
drugi strani? Če v primeru različic (50) in (51) morda še lahko dvomimo,
kaj je sklep in kaj argument, saj se zdi, da bi obe izjavi lahko prevzeli obe
vlogi, pa je v različicah (50’) in (51’) ta dvom odstranjen: z uporabo speci-
fičnih jezikovnih sredstev (kajti, ker), ki jim ponavadi pravimo argumenta-
tivni vezniki ali, nevtralneje, argumentativni indikatorji4 (to vlogo pa naj-
pogosteje privzamejo jezikovni elementi, ki jim pragmatika pravi jezikovni
členki in/ali diskurzivni markerji), govorec namreč, bolj ali manj, nedvo-
umno pokaže, kaj (v dani situaciji) razume kot argument in kaj kot sklep:
(50’’) Dandanes ne more obstajati nič takega kot pravična vojna
(sklep),
kajti
vojne dandanes uporabljajo orožja in strategije, ki lahko pobijejo
na desettisoče ljudi
(argument).
(51’’) Ker
morajo pomen besede razumeti vsi ljudje, ki to besedo uporablja-
jo (argument),
pomen besede ne more biti mentalna podoba v glavi neke osebe
(sklep).
4 O specifični vlogi argumentativnih veznikov (in jezikovnih elementov, ki jih
Toulmin poimenuje »kvalifikatorji«) v teoriji t. i. »argumentacije v jeziku« glejte tudi
Ducrot, 2009; Žagar Ž., 1995; 1999; Žagar Ž. in Schlamberger Brezar, 2009.
138
(50) Dandanes ne more obstajati nič takega kot pravična vojna.
Vojne dandanes uporabljajo orožja in strategije, ki lahko pobijejo
na desettisoče nedolžnih ljudi.
(50’) Dandanes ne more obstajati nič takega kot pravična vojna,
kajti vojne dandanes uporabljajo orožja in strategije, ki lahko po-
bijejo na desettisoče nedolžnih ljudi.
(51) Pomen besede morajo razumeti vsi ljudje, ki to besedo upora-
bljajo. Pomen besede ne more biti mentalna podoba v glavi neke
osebe.
(51’) Ker morajo pomen besede razumeti vsi ljudje, ki to besedo
uporabljajo, pomen besede ne more biti mentalna podoba v glavi
neke osebe.
V čem je razlika med različicama (50) in (50’) na eni ter (51) in (51’) na
drugi strani? Če v primeru različic (50) in (51) morda še lahko dvomimo,
kaj je sklep in kaj argument, saj se zdi, da bi obe izjavi lahko prevzeli obe
vlogi, pa je v različicah (50’) in (51’) ta dvom odstranjen: z uporabo speci-
fičnih jezikovnih sredstev (kajti, ker), ki jim ponavadi pravimo argumenta-
tivni vezniki ali, nevtralneje, argumentativni indikatorji4 (to vlogo pa naj-
pogosteje privzamejo jezikovni elementi, ki jim pragmatika pravi jezikovni
členki in/ali diskurzivni markerji), govorec namreč, bolj ali manj, nedvo-
umno pokaže, kaj (v dani situaciji) razume kot argument in kaj kot sklep:
(50’’) Dandanes ne more obstajati nič takega kot pravična vojna
(sklep),
kajti
vojne dandanes uporabljajo orožja in strategije, ki lahko pobijejo
na desettisoče ljudi
(argument).
(51’’) Ker
morajo pomen besede razumeti vsi ljudje, ki to besedo uporablja-
jo (argument),
pomen besede ne more biti mentalna podoba v glavi neke osebe
(sklep).
4 O specifični vlogi argumentativnih veznikov (in jezikovnih elementov, ki jih
Toulmin poimenuje »kvalifikatorji«) v teoriji t. i. »argumentacije v jeziku« glejte tudi
Ducrot, 2009; Žagar Ž., 1995; 1999; Žagar Ž. in Schlamberger Brezar, 2009.
138
