Page 137 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 137
argumentiranost kot konstitutivni element pedagoškega diskurza
cenovnega razreda), na katerih slone ali na pol leže pomanjkljivo oblečene
gospe, ponavadi v bikinkah, z razkošnim oprsjem in dolgimi, ponavadi ra-
hlo razprtimi nogami. Le zakaj? Pri avtomobilih je (ponavadi) pomemb-
na zmogljivost, varnost, udobnost, pri gospeh, ki se raztegujejo na teh ko-
sih zloščene pločevine, pa ponavadi vse kaj drugega. No, odvisno od tega,
za kaj nam pri stvari gre. Vsekakor pa bomo pri avtomobilu zaman iskali
bujno oprsje in dolge noge, pri ženskah pa udobnost in zmogljivost. Razen,
seveda, če ob pogledu na žensko najprej pomislimo na likanje in druga go-
spodinjska dela.
Ne, tovrstni plakati (televizijski in drugi oglasi pa tudi avtomobil-
ski saloni) stavijo na najelementarnejšo (primitivno?) tehniko prepričeva-
nja: kar najbolj neposredno hočejo vplivati na vaše občutke in vaša čustva.
Povedati vam želijo, da je avto, po katerem se plazi takšna lepotica, vre-
den vašega zaupanja, predvsem pa vašega denarja. Po skrajno elementar-
nem principu analognega sklepanja vam želijo dopovedati, da je reklami-
rani avto vsaj tako lep, dober in privlačen kot gospodična, ki ob njem (in
po njem) paradira. Vse torej ostaja na ravni občutkov, brez argumentov in
sklepov (vrh vsega pa je očitno namenjeno le heteroseksualnim moškim,
kar je zanimiv konceptualni problem). Da sploh lahko govorimo o argu-
mentaciji pa potrebujemo eksplicitne sklepe in nedvoumne argumente, ki
te sklepe podpirajo. Če sklepi (zaključki ali trditve, terminologija od avtor-
ja do avtorja pač variira) namreč niso eksplicitni, potem pač ne moremo
poiskati argumentov (premis ali dejstev), ki naj bi jih podpirali. In če argu-
menti niso jasni in nedvoumni (eksplicitni), potem je iz njih težko, vseka-
kor pa problematično, izpeljati kakršen koli (veljaven) sklep.
Pogoj sleherne rekonstrukcije argumentacije v danem besedilu ali go-
voru (pa najsi bo veljavna ali ne oz. še preden lahko rečemo, ali je veljav-
na ali ne) je torej identifikacija sklepov (zaključkov, trditev) in argumentov
(premis, trditev), ki jih podpirajo.
Na videz banalna trditev, ki pa ji je včasih težko slediti. Namreč, kako
sklepe in argumente sploh lahko identificiramo? Tako, da besedilo na-
tančno analiziramo, vsebinsko in oblikovno, tematsko (glede na predmet)
in jezikovno (glede na način in sredstva ubeseditve, ki so uporabljena).
Oglejmo si dve različici dveh primerov3:
3 Primeri so nabrani iz različnih pisem bralcev in časopisnih člankov, v domačih in tu-
jih časopisih, nekateri so, kot v retoričnem delu, iz metodično-didaktičnih vzrokov,
preprosto izmišljeni, nekaj pa smo si jih izposodili iz dela T. Govier, A Practical
Study of Argument (2014).
137
cenovnega razreda), na katerih slone ali na pol leže pomanjkljivo oblečene
gospe, ponavadi v bikinkah, z razkošnim oprsjem in dolgimi, ponavadi ra-
hlo razprtimi nogami. Le zakaj? Pri avtomobilih je (ponavadi) pomemb-
na zmogljivost, varnost, udobnost, pri gospeh, ki se raztegujejo na teh ko-
sih zloščene pločevine, pa ponavadi vse kaj drugega. No, odvisno od tega,
za kaj nam pri stvari gre. Vsekakor pa bomo pri avtomobilu zaman iskali
bujno oprsje in dolge noge, pri ženskah pa udobnost in zmogljivost. Razen,
seveda, če ob pogledu na žensko najprej pomislimo na likanje in druga go-
spodinjska dela.
Ne, tovrstni plakati (televizijski in drugi oglasi pa tudi avtomobil-
ski saloni) stavijo na najelementarnejšo (primitivno?) tehniko prepričeva-
nja: kar najbolj neposredno hočejo vplivati na vaše občutke in vaša čustva.
Povedati vam želijo, da je avto, po katerem se plazi takšna lepotica, vre-
den vašega zaupanja, predvsem pa vašega denarja. Po skrajno elementar-
nem principu analognega sklepanja vam želijo dopovedati, da je reklami-
rani avto vsaj tako lep, dober in privlačen kot gospodična, ki ob njem (in
po njem) paradira. Vse torej ostaja na ravni občutkov, brez argumentov in
sklepov (vrh vsega pa je očitno namenjeno le heteroseksualnim moškim,
kar je zanimiv konceptualni problem). Da sploh lahko govorimo o argu-
mentaciji pa potrebujemo eksplicitne sklepe in nedvoumne argumente, ki
te sklepe podpirajo. Če sklepi (zaključki ali trditve, terminologija od avtor-
ja do avtorja pač variira) namreč niso eksplicitni, potem pač ne moremo
poiskati argumentov (premis ali dejstev), ki naj bi jih podpirali. In če argu-
menti niso jasni in nedvoumni (eksplicitni), potem je iz njih težko, vseka-
kor pa problematično, izpeljati kakršen koli (veljaven) sklep.
Pogoj sleherne rekonstrukcije argumentacije v danem besedilu ali go-
voru (pa najsi bo veljavna ali ne oz. še preden lahko rečemo, ali je veljav-
na ali ne) je torej identifikacija sklepov (zaključkov, trditev) in argumentov
(premis, trditev), ki jih podpirajo.
Na videz banalna trditev, ki pa ji je včasih težko slediti. Namreč, kako
sklepe in argumente sploh lahko identificiramo? Tako, da besedilo na-
tančno analiziramo, vsebinsko in oblikovno, tematsko (glede na predmet)
in jezikovno (glede na način in sredstva ubeseditve, ki so uporabljena).
Oglejmo si dve različici dveh primerov3:
3 Primeri so nabrani iz različnih pisem bralcev in časopisnih člankov, v domačih in tu-
jih časopisih, nekateri so, kot v retoričnem delu, iz metodično-didaktičnih vzrokov,
preprosto izmišljeni, nekaj pa smo si jih izposodili iz dela T. Govier, A Practical
Study of Argument (2014).
137
