Page 134 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 134
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
In če smo izrekli le argument, sklep pa zamolčali, to še nikakor ne po-
meni, da nismo argumentirali. Zaradi ekonomije jezika in ekonomičnosti
vsakdanjega sporazumevanja vsega preprosto ni mogoče izreči in biti pov-
sem ekspliciten. Sicer bi naše življenje postalo mnogo prezapleteno. Kakor,
po drugi strani, tudi ni verjetno, da bi s svojimi besedami želeli eksplici-
tno izraziti vse tiste pod- in nadpomene, ki jih besede (od enega konteks-
ta do drugega, iz enega zgodovinskega obdobja v drugega) nosijo s seboj.
V tem primeru bi bilo naše življenje ne le preveč zapleteno, temveč že kar
nemogoče.
Argumentacija in argumentiranje celo tako zelo prežemata naše vsak-
danje življenje in sta tako zelo vraščena v jezik, da se je včasih kar težko ali
celo nemogoče odločiti, kaj je argument in kaj sklep. Vzemimo le dva pre-
prosta, res vsakdanja primera:
(48) Kupi dva hlebca kruha! Danes dobimo goste.
(49) Prižgi radio! Poročila bodo.
Kaj je v gornjih dveh primerih argument in kaj sklep? »Danes dobimo
goste« brez dvoma lahko nastopa kot argument za sklep »Kupi dva hlebca
kruha!«, še zlasti če je tisti, na katerega se naročilo naslavlja, sicer vajen ku-
povati, npr., le po en hlebec kruha. »Danes dobimo goste« torej deluje kot
utemeljitev naročila dveh hlebcev kruha.
Prav lahko pa bi v vlogi argumenta nastopilo tudi naročilo, »Kupi dva
hlebca kruha!«, in sicer kot ena od možnih (nikakor pa ne edina) utemelji-
tev sklepa, »Danes dobimo goste«. Seveda bi sklep »Danes dobimo goste«
lahko podprlo tudi (še) mnogo drugih argumentov (npr. »Mama je oblekla
svoj modri kostim« ali »Babica peče potico«), prav kakor bi »Kupi dva hleb-
ca kruha!« lahko nastopil kot argument za kak povsem drug(ačen) sklep,
npr.: »Nam jutri ne bo treba v trgovino«.
Podobno velja za primer (49): »Prižgi radio!« lahko deluje kot argu-
ment za sklep »Poročila bodo«, prav kakor »Poročila bodo« lahko deluje kot
argument za sklep »Prižgi radio!«. Vsaj tako se zdi na prvi pogled in pre-
den se lotimo resne argumentativne analize, z vso potrebno metodologijo,
instrumentarijem in strokovno terminologijo. Kaj pa potem? In predvsem,
kakšno metodologijo, instrumentarij in terminologijo za spopad z argu-
mentacijo, z vsakdanjim argumentiranjem in argumentiranjem vsakdan-
josti (kamor, kot specifično polje, štejemo tudi pedagoški diskurz) sploh
potrebujemo?
134
In če smo izrekli le argument, sklep pa zamolčali, to še nikakor ne po-
meni, da nismo argumentirali. Zaradi ekonomije jezika in ekonomičnosti
vsakdanjega sporazumevanja vsega preprosto ni mogoče izreči in biti pov-
sem ekspliciten. Sicer bi naše življenje postalo mnogo prezapleteno. Kakor,
po drugi strani, tudi ni verjetno, da bi s svojimi besedami želeli eksplici-
tno izraziti vse tiste pod- in nadpomene, ki jih besede (od enega konteks-
ta do drugega, iz enega zgodovinskega obdobja v drugega) nosijo s seboj.
V tem primeru bi bilo naše življenje ne le preveč zapleteno, temveč že kar
nemogoče.
Argumentacija in argumentiranje celo tako zelo prežemata naše vsak-
danje življenje in sta tako zelo vraščena v jezik, da se je včasih kar težko ali
celo nemogoče odločiti, kaj je argument in kaj sklep. Vzemimo le dva pre-
prosta, res vsakdanja primera:
(48) Kupi dva hlebca kruha! Danes dobimo goste.
(49) Prižgi radio! Poročila bodo.
Kaj je v gornjih dveh primerih argument in kaj sklep? »Danes dobimo
goste« brez dvoma lahko nastopa kot argument za sklep »Kupi dva hlebca
kruha!«, še zlasti če je tisti, na katerega se naročilo naslavlja, sicer vajen ku-
povati, npr., le po en hlebec kruha. »Danes dobimo goste« torej deluje kot
utemeljitev naročila dveh hlebcev kruha.
Prav lahko pa bi v vlogi argumenta nastopilo tudi naročilo, »Kupi dva
hlebca kruha!«, in sicer kot ena od možnih (nikakor pa ne edina) utemelji-
tev sklepa, »Danes dobimo goste«. Seveda bi sklep »Danes dobimo goste«
lahko podprlo tudi (še) mnogo drugih argumentov (npr. »Mama je oblekla
svoj modri kostim« ali »Babica peče potico«), prav kakor bi »Kupi dva hleb-
ca kruha!« lahko nastopil kot argument za kak povsem drug(ačen) sklep,
npr.: »Nam jutri ne bo treba v trgovino«.
Podobno velja za primer (49): »Prižgi radio!« lahko deluje kot argu-
ment za sklep »Poročila bodo«, prav kakor »Poročila bodo« lahko deluje kot
argument za sklep »Prižgi radio!«. Vsaj tako se zdi na prvi pogled in pre-
den se lotimo resne argumentativne analize, z vso potrebno metodologijo,
instrumentarijem in strokovno terminologijo. Kaj pa potem? In predvsem,
kakšno metodologijo, instrumentarij in terminologijo za spopad z argu-
mentacijo, z vsakdanjim argumentiranjem in argumentiranjem vsakdan-
josti (kamor, kot specifično polje, štejemo tudi pedagoški diskurz) sploh
potrebujemo?
134
