Page 122 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 122
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
6 X2: 3 centimetre je pa pol od tistega dela ... tko da sm v bi-
stvu /…
7 U: /Dobr sklepaš
… (se obrne k drugemu učencu) Ti bi pa kako?
8 X3: Zmnožimo z 1,5 pa dobimo al pa /…
9 U: /Dobr sklepaš, v redu,
zdej bi pa še en odgovor
…
10 U: Dolžino daljše daljice smo delili z dolžino krajše daljice in
smo dobili tri polovice ali 1,5-krat je daljša.
Podčrtane dele učiteljičinih odzivov na odgovore učencev (v korakih 3,
7 in 9) lahko prepoznamo kot posredovanje povratne informacije, s kate-
ro učiteljica nakazuje, da odgovori na njeno vprašanje niso dovolj natančni
in izčrpni. V primeru ocenjevanja učenci verjetno za te odgovore ne bi do-
bili pozitivne ocene. Vendar pa učiteljičini odzivi ne delujejo ogrožujoče.
Oglejmo si nekatere značilnosti učiteljičinih izjav, podrobneje predvsem
tiste v koraku 3.
Najprej razložimo, kako lahko rečemo, da z izjavo (korak 3) učitelji-
ca primarno učenki jasno pove, da odgovor ni zadovoljiv. Tu nam bo v po-
moč argumentativna analiza. Učiteljica je v izjavi uporabila argumentativ-
ni modifikator12 »samo« (»sam«). Prav slednji obe stališči, ki ju povezuje,
predstavi kot nasprotno argumentativno usmerjeni, kot argumentativno
usmeritev celotne izjave pa določi argumentativno usmeritev stališča, ki
mu sledi. Kaj to pomeni? Prvi del izjave, »sej se … strinjam se s tabo, v redu
razmišljaš«, lahko prepoznamo kot pozitivno oceno. Strinjanje namreč po-
meni odobravanje. Prvi del izjave lahko torej prepoznamo kot obliko stri-
njanja z učenko – kot usmerjen k sklepu, da ima učenka prav. Drugi del iz-
jave, »sam, s katero računsko operacijo« (korak 3), je na eksplicitni ravni
preoblikovanje zastavljenega vprašanja »kako neki je prišel do rezultata?«
(korak 1). Kakšna pa je funkcija preoblikovanja vprašanja, kakšen pomen-
ski učinek lahko iz preoblikovanja implicitno izhaja? Vprašanje preobliku-
jemo npr. v primeru, ko imamo občutek, da ga sogovorec ni dobro razumel,
ko je npr. nanj narobe ali nepopolno odgovoril. Učiteljičino preoblikova-
nje vprašanja lahko torej razumemo kot izraz nezadovoljstva z učenkinim
12 Ducrot argumentativne modifikatorje opredeli kot člene (veznike), ki imajo v izjavi
predvsem argumentativno funkcijo – določajo argumentativno usmeritev celotne
izjave. Idejo najdemo razloženo v Ducrot, 2009.
122
6 X2: 3 centimetre je pa pol od tistega dela ... tko da sm v bi-
stvu /…
7 U: /Dobr sklepaš
… (se obrne k drugemu učencu) Ti bi pa kako?
8 X3: Zmnožimo z 1,5 pa dobimo al pa /…
9 U: /Dobr sklepaš, v redu,
zdej bi pa še en odgovor
…
10 U: Dolžino daljše daljice smo delili z dolžino krajše daljice in
smo dobili tri polovice ali 1,5-krat je daljša.
Podčrtane dele učiteljičinih odzivov na odgovore učencev (v korakih 3,
7 in 9) lahko prepoznamo kot posredovanje povratne informacije, s kate-
ro učiteljica nakazuje, da odgovori na njeno vprašanje niso dovolj natančni
in izčrpni. V primeru ocenjevanja učenci verjetno za te odgovore ne bi do-
bili pozitivne ocene. Vendar pa učiteljičini odzivi ne delujejo ogrožujoče.
Oglejmo si nekatere značilnosti učiteljičinih izjav, podrobneje predvsem
tiste v koraku 3.
Najprej razložimo, kako lahko rečemo, da z izjavo (korak 3) učitelji-
ca primarno učenki jasno pove, da odgovor ni zadovoljiv. Tu nam bo v po-
moč argumentativna analiza. Učiteljica je v izjavi uporabila argumentativ-
ni modifikator12 »samo« (»sam«). Prav slednji obe stališči, ki ju povezuje,
predstavi kot nasprotno argumentativno usmerjeni, kot argumentativno
usmeritev celotne izjave pa določi argumentativno usmeritev stališča, ki
mu sledi. Kaj to pomeni? Prvi del izjave, »sej se … strinjam se s tabo, v redu
razmišljaš«, lahko prepoznamo kot pozitivno oceno. Strinjanje namreč po-
meni odobravanje. Prvi del izjave lahko torej prepoznamo kot obliko stri-
njanja z učenko – kot usmerjen k sklepu, da ima učenka prav. Drugi del iz-
jave, »sam, s katero računsko operacijo« (korak 3), je na eksplicitni ravni
preoblikovanje zastavljenega vprašanja »kako neki je prišel do rezultata?«
(korak 1). Kakšna pa je funkcija preoblikovanja vprašanja, kakšen pomen-
ski učinek lahko iz preoblikovanja implicitno izhaja? Vprašanje preobliku-
jemo npr. v primeru, ko imamo občutek, da ga sogovorec ni dobro razumel,
ko je npr. nanj narobe ali nepopolno odgovoril. Učiteljičino preoblikova-
nje vprašanja lahko torej razumemo kot izraz nezadovoljstva z učenkinim
12 Ducrot argumentativne modifikatorje opredeli kot člene (veznike), ki imajo v izjavi
predvsem argumentativno funkcijo – določajo argumentativno usmeritev celotne
izjave. Idejo najdemo razloženo v Ducrot, 2009.
122
