Page 127 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 127
retorična analiza pedagoškega diskurza
(46) »Nočem biti pikolovska, vendar oblikuj odgovor jasneje, da
se bomo res razumeli.«
Na povsem objektiven, to je neoseben način (ki izvzema tako učitelji-
co kot učenko) bi bila izjava lahko oblikovana takole:
(47) »Odgovori bi morali biti kratki in jasni.«
To bi bil primer uporabe negativne vljudnostne strategije, ki ga lahko
poimenujemo impersonalizacija. Pravzaprav bi šlo v tem primeru hkrati
tudi za strategijo posrednega govornega dejanja15. Učencem bi bilo namreč
prepuščeno, da bi lahko to izjavo povezali z učenkinim odgovorom in na
podlagi tega morda zaključili, da je bil njen odgovor predolg in premalo ja-
sen. Ta pomen bi torej učenci generirali, če bi privzeli, da bi bila lahko gor-
nja izjava, kljub izraženi občosti, relevantna tudi ali predvsem za konkret-
ni (predolg in premalo jasen) odgovor.
Našteli smo le nekaj možnih oblik posredovanja negativne povratne
informacije, najprej dve potencialno ogrožujoči in nato več takih, ki bi lah-
ko zmanjšale relativno moč ogrožanja integritete sogovorca. Izpostavili
smo tudi, v katerih vidikih bi slednje stopnjo ogrožanja lahko zmanjšale.
Dejanske učinke bi lahko interpretirali le na podlagi dejansko uporabljene
strategije in odgovora nanjo. Naš namen je bil izpostaviti predvsem varia-
bilnost možnih zornih kotov, s katerih lahko zmanjšujemo stopnjo ogroža-
nja, primernost in dejanski učinki njihove uporabe pa vselej ostajajo odvis-
ni od konkretne izjavljalne situacije.
Študija primera 2:
Vpliv načina ubesedovanja na tip pedagoške dejavnosti
Druga analiza se osredotoča na proces oblikovanja izjav in njihovega smis-
la. Študija primera je prikaz retorične analize spretnosti obvladovanja jezi-
kovne rabe v ožjem smislu, in sicer izjav kot družbenih dejanj. Ponazorili in
potrdili bomo tezo, da ubesedovanje bistveno vpliva na tip in uspešnost je-
zikovnega dejanja. Podrobneje si bomo ogledali, kako je razumljivost vpra-
šanja odvisna in izhajajoča iz dinamičnega procesa njegovega oblikovanja,
v katerem sta udeležena tako učitelj kot učenec.
(38') 1 U: Kako pa tako suvereno reče ja, (po imenu pok-
liče učenko X1)? …
15 Govorna dejanja so posredna, »kadar jim ni mogoče pripisati izključno enega jasne-
ga komunikacijskega namena« (Brown in Levinson, 1987: 211, prevod avtorjev).
127
(46) »Nočem biti pikolovska, vendar oblikuj odgovor jasneje, da
se bomo res razumeli.«
Na povsem objektiven, to je neoseben način (ki izvzema tako učitelji-
co kot učenko) bi bila izjava lahko oblikovana takole:
(47) »Odgovori bi morali biti kratki in jasni.«
To bi bil primer uporabe negativne vljudnostne strategije, ki ga lahko
poimenujemo impersonalizacija. Pravzaprav bi šlo v tem primeru hkrati
tudi za strategijo posrednega govornega dejanja15. Učencem bi bilo namreč
prepuščeno, da bi lahko to izjavo povezali z učenkinim odgovorom in na
podlagi tega morda zaključili, da je bil njen odgovor predolg in premalo ja-
sen. Ta pomen bi torej učenci generirali, če bi privzeli, da bi bila lahko gor-
nja izjava, kljub izraženi občosti, relevantna tudi ali predvsem za konkret-
ni (predolg in premalo jasen) odgovor.
Našteli smo le nekaj možnih oblik posredovanja negativne povratne
informacije, najprej dve potencialno ogrožujoči in nato več takih, ki bi lah-
ko zmanjšale relativno moč ogrožanja integritete sogovorca. Izpostavili
smo tudi, v katerih vidikih bi slednje stopnjo ogrožanja lahko zmanjšale.
Dejanske učinke bi lahko interpretirali le na podlagi dejansko uporabljene
strategije in odgovora nanjo. Naš namen je bil izpostaviti predvsem varia-
bilnost možnih zornih kotov, s katerih lahko zmanjšujemo stopnjo ogroža-
nja, primernost in dejanski učinki njihove uporabe pa vselej ostajajo odvis-
ni od konkretne izjavljalne situacije.
Študija primera 2:
Vpliv načina ubesedovanja na tip pedagoške dejavnosti
Druga analiza se osredotoča na proces oblikovanja izjav in njihovega smis-
la. Študija primera je prikaz retorične analize spretnosti obvladovanja jezi-
kovne rabe v ožjem smislu, in sicer izjav kot družbenih dejanj. Ponazorili in
potrdili bomo tezo, da ubesedovanje bistveno vpliva na tip in uspešnost je-
zikovnega dejanja. Podrobneje si bomo ogledali, kako je razumljivost vpra-
šanja odvisna in izhajajoča iz dinamičnega procesa njegovega oblikovanja,
v katerem sta udeležena tako učitelj kot učenec.
(38') 1 U: Kako pa tako suvereno reče ja, (po imenu pok-
liče učenko X1)? …
15 Govorna dejanja so posredna, »kadar jim ni mogoče pripisati izključno enega jasne-
ga komunikacijskega namena« (Brown in Levinson, 1987: 211, prevod avtorjev).
127
