Page 113 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 113
retorična analiza pedagoškega diskurza
(26) U: »Kolikokrat je 9 centimetrska daljica daljša od 6
centimetrske?«
X: »Hm .. v bistvu … mislim, da ena cela … ena in polkrat.«
V gornji izjavi lahko kot vljudnostno strategijo prepoznamo uporabo
glagola misliti (»mislim, da …«), ki glede na to, da gre v šoli pri odgovarja-
nju predvsem za izražanje znanja, v katerega je učenec prepričan (vem, da je
…), izraža zmanjšano stopnjo prepričanosti. Zanimivost gornje izjave je v
tem, da vljudnost (zmanjševanje stopnje ogrožanja integritete) ni namenje-
na učitelju, temveč samemu sebi. Učenec bi z napačnim odgovorom ogro-
zil svojo integriteto in se pred tem z omenjeno jezikovno strategijo vnaprej
zavaruje: s tem, ko v potencialno nepravilni odgovor ni povsem prepričan,
je manj huda tudi njegova napaka, saj v pravilnost odgovora ni popolnoma
prepričan prav zato, ker sumi, da ni pravilen. Glede na to, da bi pravilnost
odgovora potrdila/okrepila njegovo pozitivno integriteto, izbrana strategija
(neprepričanost v pravilnost odgovora) slednjo (pozitivno integriteto) po-
tencialno celo ogroža. Vendar se govorcu neprepričanost v pravilnost od-
govora očitno zdi manjše zlo kot prepričanost v napačen odgovor. Zato lah-
ko mimogrede gornji primer navedemo tudi kot dober dokaz racionalnosti
jezikovne rabe.
Naslednjih nekaj strategij se bo nanašalo na poskuse čim manjšega
obremenjevanja sogovorca (čim manjšega oviranja njegove pravice do svo-
bodne odločitve o delovanju in gibanju).
(27) »Fotokopirni stroj se kvari in kopije niso najboljše. Verjetno
bi vas preveč motilo, če bi morali najprej skupaj popraviti nekaj
besed?«
Gornja izjava vsebuje relativno visoko vljudnostno strategijo. Ne le,
da je naveden vzrok za učiteljevo nemoč, da priskrbi kakovostne fotokopi-
je, tudi njegov interes, da se jih vendarle uporabi, je ubeseden na tak način
(kot prošnja), da mu niti v interpretaciji primera ne bi mogli reči zahteva.
Govorno dejanje lahko prepoznamo kot indirektno, saj je na ravni slovni-
ce to zgolj vprašanje, ki bi zahtevalo odgovor, ne pa tudi izvršitve dejanja
(popravljanja napak). Nadalje je strategija, ki jo želimo izpostaviti na tem
mestu, močno izražen pesimizem – »verjetno bi vas preveč motilo« –, torej
vnaprejšnje učiteljevo pričakovanje negativnega odgovora. S tem bi učitelj
pravzaprav lahko priznal neupravičenost svoje prošnje in še toliko bolj zvi-
šal upravičenost negativnega odgovora učencev oz. učence odrešil neugod-
nega položaja, v katerem se lahko znajdejo ob zavrnitvi učiteljevih zahtev.
113
(26) U: »Kolikokrat je 9 centimetrska daljica daljša od 6
centimetrske?«
X: »Hm .. v bistvu … mislim, da ena cela … ena in polkrat.«
V gornji izjavi lahko kot vljudnostno strategijo prepoznamo uporabo
glagola misliti (»mislim, da …«), ki glede na to, da gre v šoli pri odgovarja-
nju predvsem za izražanje znanja, v katerega je učenec prepričan (vem, da je
…), izraža zmanjšano stopnjo prepričanosti. Zanimivost gornje izjave je v
tem, da vljudnost (zmanjševanje stopnje ogrožanja integritete) ni namenje-
na učitelju, temveč samemu sebi. Učenec bi z napačnim odgovorom ogro-
zil svojo integriteto in se pred tem z omenjeno jezikovno strategijo vnaprej
zavaruje: s tem, ko v potencialno nepravilni odgovor ni povsem prepričan,
je manj huda tudi njegova napaka, saj v pravilnost odgovora ni popolnoma
prepričan prav zato, ker sumi, da ni pravilen. Glede na to, da bi pravilnost
odgovora potrdila/okrepila njegovo pozitivno integriteto, izbrana strategija
(neprepričanost v pravilnost odgovora) slednjo (pozitivno integriteto) po-
tencialno celo ogroža. Vendar se govorcu neprepričanost v pravilnost od-
govora očitno zdi manjše zlo kot prepričanost v napačen odgovor. Zato lah-
ko mimogrede gornji primer navedemo tudi kot dober dokaz racionalnosti
jezikovne rabe.
Naslednjih nekaj strategij se bo nanašalo na poskuse čim manjšega
obremenjevanja sogovorca (čim manjšega oviranja njegove pravice do svo-
bodne odločitve o delovanju in gibanju).
(27) »Fotokopirni stroj se kvari in kopije niso najboljše. Verjetno
bi vas preveč motilo, če bi morali najprej skupaj popraviti nekaj
besed?«
Gornja izjava vsebuje relativno visoko vljudnostno strategijo. Ne le,
da je naveden vzrok za učiteljevo nemoč, da priskrbi kakovostne fotokopi-
je, tudi njegov interes, da se jih vendarle uporabi, je ubeseden na tak način
(kot prošnja), da mu niti v interpretaciji primera ne bi mogli reči zahteva.
Govorno dejanje lahko prepoznamo kot indirektno, saj je na ravni slovni-
ce to zgolj vprašanje, ki bi zahtevalo odgovor, ne pa tudi izvršitve dejanja
(popravljanja napak). Nadalje je strategija, ki jo želimo izpostaviti na tem
mestu, močno izražen pesimizem – »verjetno bi vas preveč motilo« –, torej
vnaprejšnje učiteljevo pričakovanje negativnega odgovora. S tem bi učitelj
pravzaprav lahko priznal neupravičenost svoje prošnje in še toliko bolj zvi-
šal upravičenost negativnega odgovora učencev oz. učence odrešil neugod-
nega položaja, v katerem se lahko znajdejo ob zavrnitvi učiteljevih zahtev.
113
