Page 112 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 112
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
(24) »Če boste v miru delali po skupinah in pripravili poročila do
konca ure, bom lahko medtem popravil vaše naloge.«
Čeprav je izjava v pogojni obliki, ne izraža izsiljevanja, ker je »pogoj«
predstavljen kot vzajemna dobrobit. Učenci in učitelj bi lahko skupaj ugoto-
vili, da jim sodelovanje prinaša koristi: učni proces bi se nadaljeval in učen-
ci bi bili pri tem relativno samostojni, učenci bi takoj dobili povratno in-
formacijo o svojem delu, učitelj pa bi opravil obveznost, ki bi mu sicer vzela
dodaten čas. Zopet je jezikovna strategija tista, ki opravljanje dolžnosti (uče-
nje, popravljanje nalog) predstavi na način, ki je sprejemljiv za vse in hkrati
krepi sodelovalnost in zaupanje med učiteljem in učenci. »Isto« fizično aktiv-
nost, s precej drugačnim vrednostnim predznakom, bi lahko namreč učitelj
predstavil/uvedel takole:
(24') »Zdajle bom začel popravljati naloge, ker popoldne nimam
časa, vi pa da mi med tem ne pisnete in sami predelate novo snov,
ki jo bom spraševal jutri!«
Negativna vljudnost
Oglejmo si sedaj primere pedagoškega diskurza, v katerih so uporablje-
ne strategije spoštovanja negativne integritete, to je učenčeve želje po svo-
bodnem (nemotenem) gibanju in delovanju. Če smo za pozitivno vljudnost
dejali, da pooseblja intimen odnos, bi za negativno vljudnost lahko rekli, da
so to strategije zmanjševanja potencialnega ogrožanja, ki so ozko usmer-
jene in se nanašajo na konkretna aktualna dejanja. Predstavlja jedro vlju-
dnosti. Povedano drugače, ko pomislimo na vljudnost, nam najprej pridejo
na misel prav primeri negativne vljudnosti. Te strategije so posledično tudi
najbolj konvencionalizirane. Kot prvo lahko zato navedemo strategijo kon-
vencionalne indirektnosti.
(25) »Bi lahko, prosim, pobrala teste?«
Gornja izjava je na eksplicitni, dobesedni ravni pravzaprav vprašanje
o sposobnosti/pripravljenosti učenke, da bi pobrala teste, vendar je tako
močno konvencionalizirana oblika prošnje, da bi jo verjetno malokdo še
prepoznal kot vprašanje in namesto, da bi teste pobral, odgovoril prepros-
to z »Da«.
Naslednja izjava je primer izražanja zmanjšane stopnje prepričanosti:
112
(24) »Če boste v miru delali po skupinah in pripravili poročila do
konca ure, bom lahko medtem popravil vaše naloge.«
Čeprav je izjava v pogojni obliki, ne izraža izsiljevanja, ker je »pogoj«
predstavljen kot vzajemna dobrobit. Učenci in učitelj bi lahko skupaj ugoto-
vili, da jim sodelovanje prinaša koristi: učni proces bi se nadaljeval in učen-
ci bi bili pri tem relativno samostojni, učenci bi takoj dobili povratno in-
formacijo o svojem delu, učitelj pa bi opravil obveznost, ki bi mu sicer vzela
dodaten čas. Zopet je jezikovna strategija tista, ki opravljanje dolžnosti (uče-
nje, popravljanje nalog) predstavi na način, ki je sprejemljiv za vse in hkrati
krepi sodelovalnost in zaupanje med učiteljem in učenci. »Isto« fizično aktiv-
nost, s precej drugačnim vrednostnim predznakom, bi lahko namreč učitelj
predstavil/uvedel takole:
(24') »Zdajle bom začel popravljati naloge, ker popoldne nimam
časa, vi pa da mi med tem ne pisnete in sami predelate novo snov,
ki jo bom spraševal jutri!«
Negativna vljudnost
Oglejmo si sedaj primere pedagoškega diskurza, v katerih so uporablje-
ne strategije spoštovanja negativne integritete, to je učenčeve želje po svo-
bodnem (nemotenem) gibanju in delovanju. Če smo za pozitivno vljudnost
dejali, da pooseblja intimen odnos, bi za negativno vljudnost lahko rekli, da
so to strategije zmanjševanja potencialnega ogrožanja, ki so ozko usmer-
jene in se nanašajo na konkretna aktualna dejanja. Predstavlja jedro vlju-
dnosti. Povedano drugače, ko pomislimo na vljudnost, nam najprej pridejo
na misel prav primeri negativne vljudnosti. Te strategije so posledično tudi
najbolj konvencionalizirane. Kot prvo lahko zato navedemo strategijo kon-
vencionalne indirektnosti.
(25) »Bi lahko, prosim, pobrala teste?«
Gornja izjava je na eksplicitni, dobesedni ravni pravzaprav vprašanje
o sposobnosti/pripravljenosti učenke, da bi pobrala teste, vendar je tako
močno konvencionalizirana oblika prošnje, da bi jo verjetno malokdo še
prepoznal kot vprašanje in namesto, da bi teste pobral, odgovoril prepros-
to z »Da«.
Naslednja izjava je primer izražanja zmanjšane stopnje prepričanosti:
112
