Page 111 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 111
retorična analiza pedagoškega diskurza
Gornja izjava je primer vživljanja v situacijo sogovorca, primer so-
čustvovanja in deljenja aktualnih težav, kar je strategija, s katero govorec
lahko zmanjšuje moč ogrožanja, ki ga prinašata začetni neuspeh oz. potre-
ba po večjem vlaganju truda.
Gornji primeri so si v nečem podobni. Na različne načine se vsi sklicu-
jejo na skupno verovanjsko ozadje, skupne izkušnje in/ali interese. Skupna
točka naslednjih primerov bo izražanje/sklicevanje na sodelovanje med go-
vorcem in sogovorcem. Spet si bomo ogledali le nekaj strategij.
(21) »Poslušajta, mi vsi bi šli radi čimprej domov, zato se nehajta
hecati in odigrajta prizor do konca.«
Gornja izjava zahtevo po dokončanju naloge omili z apeliranjem na
sodelovalnost med učenci (in učiteljem).
Pričakovano dejanje lahko govorec vzpodbudi tudi s ponujanjem po-
moči ali obljubo. V interesu in koristi šole in učitelja je tudi, da se učenci
prijavljajo na različne vrste tekmovanj. Nesamozavestnim učencem pa lah-
ko to pomeni resno nadlogo. Učitelj učenca v sodelovanje ne more prisiliti,
niti neposredna zahteva verjetno ne bi dvignila ravni učenčeve motivacije.
Oboje (sodelovanje in motivacijo) pa bi lahko spodbudila primerno obliko-
vana izjava, npr.:
(22) »Daj, prijavi se na tekmovanje, saj bomo organizirali pripra-
ve in bomo skupaj predelali snov. No, malo premisli, upam, da se
boš odločila sodelovati. Saj boš, ne?«
Primer izjave vključuje ponudbo pomoči in je optimistično naravnan,
to pomeni, da izraža upanje, da se bo učenka vendarle odločila sodelovati.
S tem je na implicitni ravni pravzaprav izraženo zaupanje v učenkine spo-
sobnosti, saj je vredna vsega tega nagovarjanja in obljube pomoči.
Sodelovalnost bi lahko obudili tudi s spraševanjem po morebitnih
vzrokih za nesodelovanje. Npr.:
(23) »Zakaj se ne bi kar takoj lotili reševanja naloge, dokler je raz-
laga še sveža?«
S tako oblikovano izjavo bi učitelj lahko spodbudil učence k nadaljnje-
mu delu, ne da bi jim to ukazal ali zato kakor koli zmanjšal svojo avtoriteto.
Zato pa bi na ta način verjetno spodbudil sodelovalno vzdušje.
In nenazadnje bi lahko govorec uporabil strategijo vzajemne ponud-
be in dolžnosti:
111
Gornja izjava je primer vživljanja v situacijo sogovorca, primer so-
čustvovanja in deljenja aktualnih težav, kar je strategija, s katero govorec
lahko zmanjšuje moč ogrožanja, ki ga prinašata začetni neuspeh oz. potre-
ba po večjem vlaganju truda.
Gornji primeri so si v nečem podobni. Na različne načine se vsi sklicu-
jejo na skupno verovanjsko ozadje, skupne izkušnje in/ali interese. Skupna
točka naslednjih primerov bo izražanje/sklicevanje na sodelovanje med go-
vorcem in sogovorcem. Spet si bomo ogledali le nekaj strategij.
(21) »Poslušajta, mi vsi bi šli radi čimprej domov, zato se nehajta
hecati in odigrajta prizor do konca.«
Gornja izjava zahtevo po dokončanju naloge omili z apeliranjem na
sodelovalnost med učenci (in učiteljem).
Pričakovano dejanje lahko govorec vzpodbudi tudi s ponujanjem po-
moči ali obljubo. V interesu in koristi šole in učitelja je tudi, da se učenci
prijavljajo na različne vrste tekmovanj. Nesamozavestnim učencem pa lah-
ko to pomeni resno nadlogo. Učitelj učenca v sodelovanje ne more prisiliti,
niti neposredna zahteva verjetno ne bi dvignila ravni učenčeve motivacije.
Oboje (sodelovanje in motivacijo) pa bi lahko spodbudila primerno obliko-
vana izjava, npr.:
(22) »Daj, prijavi se na tekmovanje, saj bomo organizirali pripra-
ve in bomo skupaj predelali snov. No, malo premisli, upam, da se
boš odločila sodelovati. Saj boš, ne?«
Primer izjave vključuje ponudbo pomoči in je optimistično naravnan,
to pomeni, da izraža upanje, da se bo učenka vendarle odločila sodelovati.
S tem je na implicitni ravni pravzaprav izraženo zaupanje v učenkine spo-
sobnosti, saj je vredna vsega tega nagovarjanja in obljube pomoči.
Sodelovalnost bi lahko obudili tudi s spraševanjem po morebitnih
vzrokih za nesodelovanje. Npr.:
(23) »Zakaj se ne bi kar takoj lotili reševanja naloge, dokler je raz-
laga še sveža?«
S tako oblikovano izjavo bi učitelj lahko spodbudil učence k nadaljnje-
mu delu, ne da bi jim to ukazal ali zato kakor koli zmanjšal svojo avtoriteto.
Zato pa bi na ta način verjetno spodbudil sodelovalno vzdušje.
In nenazadnje bi lahko govorec uporabil strategijo vzajemne ponud-
be in dolžnosti:
111
