Page 108 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 108
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
V nadaljevanju si bomo ogledali primere pedagoškega diskurza, ki
jih tipično zaznamuje uporaba vljudnostnih strategij. Verjetno se bo veči-
na navedenih primerov zdela močno znanih. Ne gre torej za neke nove na-
potke vključevanja vljudnostnih strategij v pedagoški diskurz, temveč za
izpostavitev funkcije in pomembnosti strategij, ki se lahko komu prav za-
radi običajnosti zazdijo tudi nepomembne in nepotrebne, odvečne. Naša
teza je, da prav z vljudnostnimi (in morda za koga nepotrebnimi) jezikov-
nimi strategijami soustvarjamo pogoje za samo poučevanje/usvajanje no-
vih znanj. Razvrstili jih bomo v tri sklope (po vzoru omenjene teorije vlju-
dnosti Brownove in Levinsona (1987)), in sicer na primere pozitivne in
negativne vljudnosti ter posrednih govornih dejanj, ki lahko ogrožajo so-
govorčevo integriteto.
Pozitivna vljudnost
Katere primere pedagoškega diskurza bi lahko prepoznali kot strategije
spoštovanja pozitivne integritete, torej strategije, s katerimi se upoštevajo
želje sogovorca po odobravanju njegove osebnosti in dejanj? Pozitivna vlju-
dnost se za razliko od negativne ne nanaša nujno zgolj na aktualno (poten-
cialno ogrožujoče) dejanje, ki ga skuša omiliti, temveč opisuje širši odnos
med govorcem in sogovorcem, splošno stanje razumevanja in odobrava-
nja sogovorčevih želja/potreb. Strategija v grobem zajema strategije jezi-
kovne rabe, ki bi jih lahko prepoznali kot značilne za intimen odnos, to
so odobravanje sogovorčeve osebnosti, predpostavljanje skupnih želja/po-
treb, skupnega verovanjskega ozadja in podobnih vrednot. Oglejmo si ne-
kaj primerov.
(15) »Kako ste se imeli na počitnicah? … Prepričan sem, da ste jih
res lepo preživeli in ste zdaj pripravljeni na nove izzive. No, pa
poglejmo, kaj nas čaka v letošnjem šolskem letu. Kar odprite knji-
ge in si skupaj oglejmo kazalo …«
Pričetek pouka za učence pomeni konec poletnih vragolij in omeje-
nost prostega časa ter hkrati pričetek novih obveznosti. Pričetek pouka v
tem smislu ogroža njihovo relativno neomejeno svobodo gibanja in odlo-
čanja o načinih preživljanja časa. Pred neposrednim pričetkom razlaganja
nove snovi in drugih pedagoških obveznosti zato niso neobičajne strategi-
je, s katerimi se da prehod omiliti, kar pomeni učence čim neopazneje po-
novno uvesti v šolsko rutino. Eden izmed takih načinov so vprašanja o pre-
življanju počitnic, ki praviloma ne predstavljajo teme več kot ene šolske
108
V nadaljevanju si bomo ogledali primere pedagoškega diskurza, ki
jih tipično zaznamuje uporaba vljudnostnih strategij. Verjetno se bo veči-
na navedenih primerov zdela močno znanih. Ne gre torej za neke nove na-
potke vključevanja vljudnostnih strategij v pedagoški diskurz, temveč za
izpostavitev funkcije in pomembnosti strategij, ki se lahko komu prav za-
radi običajnosti zazdijo tudi nepomembne in nepotrebne, odvečne. Naša
teza je, da prav z vljudnostnimi (in morda za koga nepotrebnimi) jezikov-
nimi strategijami soustvarjamo pogoje za samo poučevanje/usvajanje no-
vih znanj. Razvrstili jih bomo v tri sklope (po vzoru omenjene teorije vlju-
dnosti Brownove in Levinsona (1987)), in sicer na primere pozitivne in
negativne vljudnosti ter posrednih govornih dejanj, ki lahko ogrožajo so-
govorčevo integriteto.
Pozitivna vljudnost
Katere primere pedagoškega diskurza bi lahko prepoznali kot strategije
spoštovanja pozitivne integritete, torej strategije, s katerimi se upoštevajo
želje sogovorca po odobravanju njegove osebnosti in dejanj? Pozitivna vlju-
dnost se za razliko od negativne ne nanaša nujno zgolj na aktualno (poten-
cialno ogrožujoče) dejanje, ki ga skuša omiliti, temveč opisuje širši odnos
med govorcem in sogovorcem, splošno stanje razumevanja in odobrava-
nja sogovorčevih želja/potreb. Strategija v grobem zajema strategije jezi-
kovne rabe, ki bi jih lahko prepoznali kot značilne za intimen odnos, to
so odobravanje sogovorčeve osebnosti, predpostavljanje skupnih želja/po-
treb, skupnega verovanjskega ozadja in podobnih vrednot. Oglejmo si ne-
kaj primerov.
(15) »Kako ste se imeli na počitnicah? … Prepričan sem, da ste jih
res lepo preživeli in ste zdaj pripravljeni na nove izzive. No, pa
poglejmo, kaj nas čaka v letošnjem šolskem letu. Kar odprite knji-
ge in si skupaj oglejmo kazalo …«
Pričetek pouka za učence pomeni konec poletnih vragolij in omeje-
nost prostega časa ter hkrati pričetek novih obveznosti. Pričetek pouka v
tem smislu ogroža njihovo relativno neomejeno svobodo gibanja in odlo-
čanja o načinih preživljanja časa. Pred neposrednim pričetkom razlaganja
nove snovi in drugih pedagoških obveznosti zato niso neobičajne strategi-
je, s katerimi se da prehod omiliti, kar pomeni učence čim neopazneje po-
novno uvesti v šolsko rutino. Eden izmed takih načinov so vprašanja o pre-
življanju počitnic, ki praviloma ne predstavljajo teme več kot ene šolske
108
