Page 110 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 110
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
je oblikovana tako, da se prek iskanja soglasja z vprašanim učencem (oz.
tudi ostalimi učenci) učitelj sklicuje na skupno mnenje, sugerirano skupno
vrednotenje učenčevega odgovora. Stopnjo ogrožanja učenčeve integritete,
ki bi jo lahko predstavljala negativna povratna informacija, tako omili ne le
na način, ki bi lahko izključil morebitne učiteljeve predsodke, temveč tudi
z vključevanjem možnosti samoocenitve. Oglejmo si še en podoben primer.
Za razliko od prejšnjega, ki si prizadeva izpostaviti strinjanje, je naslednja
izjava primer izogibanja nestrinjanju:
(19) U: Zakaj Peter ni vzel piškota?
A: Peter ni vzel piškota, ker ga ni hotel.
B: To sploh ni res, Peter ne mara takih piškotov.
U: No, A se verjetno ni natančno izrazil, Peter ni hotel vzeti piško-
ta, ker takih ne mara. (A-ju) Si imel to v mislih?
Učiteljica je svoj odgovor na nenatančen odgovor A-ja in ostro ugo-
varjanje B-ja (ki je ogrožalo A-jevo integriteto) oblikovala tako, da je sku-
šala rešiti A-jevo integriteto, torej omiliti stopnjo ogrožanja B-jeve izjave,
in se hkrati strinjati z B-jem, to je nakazati nepravilnost (nenatančnost)
A-jevega odgovora. Učiteljica se je odkritemu nestrinjanju s pretirano obli-
kovano oceno B-ja (»sploh ni res«) izognila tako, da jo je omilila (»A se ver-
jetno ni natančno izrazil«) in tako hkrati ohranila nezadovoljstvo s poda-
nim odgovorom, ki bi po njenem mnenju, v danem kontekstu, lahko tudi
povsem zadoščal. S tem je »pomirila duhove« in preprečila, da bi se debata
o pravilnosti odgovora potencialno razširila na čustveno raven, kot to na-
kazuje B-jevo pretirano izraženo kategorično nestrinjanje, ki lahko izraža
tudi prizadetost. Kot je lepo razvidno iz tega primera, se lahko tudi v pe-
dagoškem kontekstu interakcija pravzaprav v precejšni meri dotika tem, ki
niso eksplicitno izražene (niso neposredna tema izjave), v našem primeru
odnosov med Petrom in učencema A in B. Zato je obvladovanje vljudno-
stnih strategij in s tem poteka komunikacije ključnega pomena za nemoten
in uspešen potek eksplicitno izraženih aktivnosti.
Oglejmo si še en primer predpostavljanja/vzpostavljanja skupnega ve-
rovanjskega ozadja:
(20) »Ne jemljite si preveč k srcu, če operacije ne boste takoj ob-
vladali. Povsem vas razumem, ker sem to tudi sam doživljal.
Potrebna je vaja in te se ne da preskočiti.«
110
je oblikovana tako, da se prek iskanja soglasja z vprašanim učencem (oz.
tudi ostalimi učenci) učitelj sklicuje na skupno mnenje, sugerirano skupno
vrednotenje učenčevega odgovora. Stopnjo ogrožanja učenčeve integritete,
ki bi jo lahko predstavljala negativna povratna informacija, tako omili ne le
na način, ki bi lahko izključil morebitne učiteljeve predsodke, temveč tudi
z vključevanjem možnosti samoocenitve. Oglejmo si še en podoben primer.
Za razliko od prejšnjega, ki si prizadeva izpostaviti strinjanje, je naslednja
izjava primer izogibanja nestrinjanju:
(19) U: Zakaj Peter ni vzel piškota?
A: Peter ni vzel piškota, ker ga ni hotel.
B: To sploh ni res, Peter ne mara takih piškotov.
U: No, A se verjetno ni natančno izrazil, Peter ni hotel vzeti piško-
ta, ker takih ne mara. (A-ju) Si imel to v mislih?
Učiteljica je svoj odgovor na nenatančen odgovor A-ja in ostro ugo-
varjanje B-ja (ki je ogrožalo A-jevo integriteto) oblikovala tako, da je sku-
šala rešiti A-jevo integriteto, torej omiliti stopnjo ogrožanja B-jeve izjave,
in se hkrati strinjati z B-jem, to je nakazati nepravilnost (nenatančnost)
A-jevega odgovora. Učiteljica se je odkritemu nestrinjanju s pretirano obli-
kovano oceno B-ja (»sploh ni res«) izognila tako, da jo je omilila (»A se ver-
jetno ni natančno izrazil«) in tako hkrati ohranila nezadovoljstvo s poda-
nim odgovorom, ki bi po njenem mnenju, v danem kontekstu, lahko tudi
povsem zadoščal. S tem je »pomirila duhove« in preprečila, da bi se debata
o pravilnosti odgovora potencialno razširila na čustveno raven, kot to na-
kazuje B-jevo pretirano izraženo kategorično nestrinjanje, ki lahko izraža
tudi prizadetost. Kot je lepo razvidno iz tega primera, se lahko tudi v pe-
dagoškem kontekstu interakcija pravzaprav v precejšni meri dotika tem, ki
niso eksplicitno izražene (niso neposredna tema izjave), v našem primeru
odnosov med Petrom in učencema A in B. Zato je obvladovanje vljudno-
stnih strategij in s tem poteka komunikacije ključnega pomena za nemoten
in uspešen potek eksplicitno izraženih aktivnosti.
Oglejmo si še en primer predpostavljanja/vzpostavljanja skupnega ve-
rovanjskega ozadja:
(20) »Ne jemljite si preveč k srcu, če operacije ne boste takoj ob-
vladali. Povsem vas razumem, ker sem to tudi sam doživljal.
Potrebna je vaja in te se ne da preskočiti.«
110
