Page 106 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 106
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
za razliko od izjave (8'):
(8') »Izdajalec! Zakaj te ni bilo prvo uro, kot smo se zmenili?!«
torej kljub poizvedovanju po »isti informaciji« (vzroku odsotnosti in
upravičenosti) predpostavlja sogovornikovo nedolžnost in s tem zmanjšuje
stopnjo ogrožanja njegove integritete.
Vljudnost torej ni vedno nujno izražena eksplicitno. Nasprotno, pre-
težno jo izražamo na implicitnem nivoju komuniciranja. V tem smislu jo
lahko opredelimo kot učinek neke izjave, ne pa njen dobesedni smisel.
Diskurzivni model vljudnosti
V prejšnjem razdelku smo skušali z vidika vljudnosti poglobiti prepričanje,
da sta uspešna komunikacija in nekonfliktnost učinek in rezultat uporabe
strategij jezikovne rabe, ki upoštevajo občutljivost posameznikove integrite-
te. Vljudnostne strategije bi v grobem lahko opredelili kot izhajajoče iz raci-
onalne presoje resnosti (teže) ogrožanja posameznikove integritete, ki teme-
lji na upoštevanju socialne bližine/distance, družbene moči udeležencev in
relativne stopnje ogrožanja. Udeleženci (s svojimi željami, zahtevami, itd.)
naj bi si prizadevali komunicirati drug z drugim na načine, ki bi zmanjše-
vali stopnjo potencialnega ogrožanja: bolj ko naj bi neko dejanje lahko ogro-
žalo (integriteto) sogovorca, bolj vljudnostno (z višjo in neposrednejšo stop-
njo izražanja spoštovanja integritete) naj bi bila zasnovana komunikacija. S
konstruktivističnega zornega kota jezikovne rabe, ki smo ga izpostavili ob
primerih (8), (8') in (8''), lahko dodamo še eno značilnost racionalne presoje
– uravnoteženost. Glede na to, da z izborom jezikovne (vljudnostne) strate-
gije predpostavimo/uvedemo stopnjo ogrožanja integritete, ima lahko ne-
gativne učinke tudi pretirana vljudnost.
Vljudnostne strategije v pedagoškem diskurzu
Kot smo to že opredelili v prejšnjem razdelku, pedagoški kontekst, ne gle-
de na stopnjo neposredne vključenosti učitelja (torej vloge učitelja kot nepo-
srednega vira novega znanja ali koordinatorja pri samostojnem delu učen-
cev), predpostavlja neenako razmerje družbene bližine in moči med učenci
in učiteljem. Ker gre, kot rečeno, v najboljšem primeru vsaj za koordinira-
nje (če že ne za popolno vodenje) aktivnosti, nekateri najpogostejši vzorci
učiteljevega neposrednega izražanja zahtev niso dejanja, za katera bi veljalo,
da močno ogrožajo integriteto učencev. Npr.:
106
za razliko od izjave (8'):
(8') »Izdajalec! Zakaj te ni bilo prvo uro, kot smo se zmenili?!«
torej kljub poizvedovanju po »isti informaciji« (vzroku odsotnosti in
upravičenosti) predpostavlja sogovornikovo nedolžnost in s tem zmanjšuje
stopnjo ogrožanja njegove integritete.
Vljudnost torej ni vedno nujno izražena eksplicitno. Nasprotno, pre-
težno jo izražamo na implicitnem nivoju komuniciranja. V tem smislu jo
lahko opredelimo kot učinek neke izjave, ne pa njen dobesedni smisel.
Diskurzivni model vljudnosti
V prejšnjem razdelku smo skušali z vidika vljudnosti poglobiti prepričanje,
da sta uspešna komunikacija in nekonfliktnost učinek in rezultat uporabe
strategij jezikovne rabe, ki upoštevajo občutljivost posameznikove integrite-
te. Vljudnostne strategije bi v grobem lahko opredelili kot izhajajoče iz raci-
onalne presoje resnosti (teže) ogrožanja posameznikove integritete, ki teme-
lji na upoštevanju socialne bližine/distance, družbene moči udeležencev in
relativne stopnje ogrožanja. Udeleženci (s svojimi željami, zahtevami, itd.)
naj bi si prizadevali komunicirati drug z drugim na načine, ki bi zmanjše-
vali stopnjo potencialnega ogrožanja: bolj ko naj bi neko dejanje lahko ogro-
žalo (integriteto) sogovorca, bolj vljudnostno (z višjo in neposrednejšo stop-
njo izražanja spoštovanja integritete) naj bi bila zasnovana komunikacija. S
konstruktivističnega zornega kota jezikovne rabe, ki smo ga izpostavili ob
primerih (8), (8') in (8''), lahko dodamo še eno značilnost racionalne presoje
– uravnoteženost. Glede na to, da z izborom jezikovne (vljudnostne) strate-
gije predpostavimo/uvedemo stopnjo ogrožanja integritete, ima lahko ne-
gativne učinke tudi pretirana vljudnost.
Vljudnostne strategije v pedagoškem diskurzu
Kot smo to že opredelili v prejšnjem razdelku, pedagoški kontekst, ne gle-
de na stopnjo neposredne vključenosti učitelja (torej vloge učitelja kot nepo-
srednega vira novega znanja ali koordinatorja pri samostojnem delu učen-
cev), predpostavlja neenako razmerje družbene bližine in moči med učenci
in učiteljem. Ker gre, kot rečeno, v najboljšem primeru vsaj za koordinira-
nje (če že ne za popolno vodenje) aktivnosti, nekateri najpogostejši vzorci
učiteljevega neposrednega izražanja zahtev niso dejanja, za katera bi veljalo,
da močno ogrožajo integriteto učencev. Npr.:
106
