Page 105 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 105
retorična analiza pedagoškega diskurza
razloga (željo po spoštovanju in neogrožanju integritete sogovorca), ohra-
njajo kooperativno načelo in spodbujajo sodelovanje. Vljudnost je torej de-
finirana kot tipični primer konverzacijske implikature, kjer sogovorec pred-
postavlja (oz. mora predpostaviti), da je govorec (navidezno) kršil katero od
maksim prav zato, da bi sledil kooperativnemu načelu.
Naj na tem mestu še malce poglobimo analizo primera (8''):
(8'') »Hej, stari, kje si bil pa prvo uro?«
Rekli smo, da se izjava (8'') prav tako kot izjava (8') nanaša na sogovor-
čevo odsotnost, vendar je oblikovana na način, ki zmanjšuje stopnjo ogro-
žanja njegove pozitivne in negativne integritete. Na tem mestu nas podrob-
neje zanima, na kakšen način je v gornjem primeru implicirana vljudnost
oz. zmanjšana stopnja ogrožanja sogovorčeve integritete. Oglejmo si izja-
vo z vidika maksime količine, ki pravi, naj prispevek ne bo informativnejši,
kot je to potrebno. Za izjavo (8'') lahko rečemo, da je izrečena v situaciji, v
kateri sogovorec nedvoumno ve, da je nagovorjen. V nasprotnem primeru,
ko bi sogovorca morali še pritegniti v pogovor, bi namreč morala biti upo-
rabljena strategija identificiranja, kot sta npr. osebno ime (»Pepi!«) ali ka-
zalni zaimek (»hej, ti!«). Zato bi lahko rekli, da primer (8'') z naslavljanjem
vključuje v pogovor že prisotnega sogovorca, kar je na prvi pogled prav-
zaprav povsem nepotrebno. V tem smislu bi šlo za kršitev maksime koli-
čine oz. maksimalno racionalne in učinkovite jezikovne rabe. Vendar pa
uporabljena oblika naslavljanja (»Hej, stari«) pravzaprav sploh ne označu-
je osebne identitete naslovljenca. »Stari« je oznaka, s katero izpostavimo
družbeno intimnost, pripadnost isti družbeni skupini in torej opredelju-
je družbeni status nagovorjenca. Zato ne gre za kršitev, temveč upoštevanje
(izrabo) maksime kvantitete. Razlog, zaradi katerega je izjava »predolga«,
ima svoj namen oz. svoj pomen. Naslavljanje je izrabljeno za izražanje/kre-
pitev solidarnosti oz. neogrožanja, ki naj bi veljalo med člani iste družbene
skupine. Izrabljeno je za omilitev, za vnaprejšnje odrekanje morebitnemu
ogrožanju, ki bi ga utegnil sprožiti drugi del izjave (neposredno vprašanje o
vzroku odsotnosti). Pomeni impliciten napotek sogovorcu – čeprav te spra-
šujemo po vzroku tvoje odsotnosti, ki bi bila v primeru neupravičenosti ne-
dopustna za naše kolegialne odnose, se ne čuti ogroženega, ker smo prepri-
čani, da si imel dobre razloge, in verjamemo, da nas ne bi brez razloga pustil
na cedilu. Gre torej za jezikovno strategijo, ki na implicitnem nivoju izraža
spoštovanje in neogrožanje sogovorčeve integritete. Izjava (8''):
(8'') »Hej, stari, kje si bil pa prvo uro?«
105
razloga (željo po spoštovanju in neogrožanju integritete sogovorca), ohra-
njajo kooperativno načelo in spodbujajo sodelovanje. Vljudnost je torej de-
finirana kot tipični primer konverzacijske implikature, kjer sogovorec pred-
postavlja (oz. mora predpostaviti), da je govorec (navidezno) kršil katero od
maksim prav zato, da bi sledil kooperativnemu načelu.
Naj na tem mestu še malce poglobimo analizo primera (8''):
(8'') »Hej, stari, kje si bil pa prvo uro?«
Rekli smo, da se izjava (8'') prav tako kot izjava (8') nanaša na sogovor-
čevo odsotnost, vendar je oblikovana na način, ki zmanjšuje stopnjo ogro-
žanja njegove pozitivne in negativne integritete. Na tem mestu nas podrob-
neje zanima, na kakšen način je v gornjem primeru implicirana vljudnost
oz. zmanjšana stopnja ogrožanja sogovorčeve integritete. Oglejmo si izja-
vo z vidika maksime količine, ki pravi, naj prispevek ne bo informativnejši,
kot je to potrebno. Za izjavo (8'') lahko rečemo, da je izrečena v situaciji, v
kateri sogovorec nedvoumno ve, da je nagovorjen. V nasprotnem primeru,
ko bi sogovorca morali še pritegniti v pogovor, bi namreč morala biti upo-
rabljena strategija identificiranja, kot sta npr. osebno ime (»Pepi!«) ali ka-
zalni zaimek (»hej, ti!«). Zato bi lahko rekli, da primer (8'') z naslavljanjem
vključuje v pogovor že prisotnega sogovorca, kar je na prvi pogled prav-
zaprav povsem nepotrebno. V tem smislu bi šlo za kršitev maksime koli-
čine oz. maksimalno racionalne in učinkovite jezikovne rabe. Vendar pa
uporabljena oblika naslavljanja (»Hej, stari«) pravzaprav sploh ne označu-
je osebne identitete naslovljenca. »Stari« je oznaka, s katero izpostavimo
družbeno intimnost, pripadnost isti družbeni skupini in torej opredelju-
je družbeni status nagovorjenca. Zato ne gre za kršitev, temveč upoštevanje
(izrabo) maksime kvantitete. Razlog, zaradi katerega je izjava »predolga«,
ima svoj namen oz. svoj pomen. Naslavljanje je izrabljeno za izražanje/kre-
pitev solidarnosti oz. neogrožanja, ki naj bi veljalo med člani iste družbene
skupine. Izrabljeno je za omilitev, za vnaprejšnje odrekanje morebitnemu
ogrožanju, ki bi ga utegnil sprožiti drugi del izjave (neposredno vprašanje o
vzroku odsotnosti). Pomeni impliciten napotek sogovorcu – čeprav te spra-
šujemo po vzroku tvoje odsotnosti, ki bi bila v primeru neupravičenosti ne-
dopustna za naše kolegialne odnose, se ne čuti ogroženega, ker smo prepri-
čani, da si imel dobre razloge, in verjamemo, da nas ne bi brez razloga pustil
na cedilu. Gre torej za jezikovno strategijo, ki na implicitnem nivoju izraža
spoštovanje in neogrožanje sogovorčeve integritete. Izjava (8''):
(8'') »Hej, stari, kje si bil pa prvo uro?«
105
