Page 104 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 104
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
prav njegov odnos do drugih: »Ponavadi integriteta nekega posameznika
temelji na spoštovanju integritete drugih«. (1987: 61 – prevod avtorjev)
Vljudnost kot učinek jezikovne rabe
Iz predpostavk o družbenem kontekstu in posamezniku izhajajo predpo-
stavke o (vljudni) jezikovni rabi. Že ob opredelitvi družbenega konteks-
ta smo naravo jezikovne rabe opredelili kot družbeno in funkcionalno, in
sicer v smislu potenciala sooblikovanja družbenih odnosov. Rekli smo, da
je medsebojno priznavanje in spoštovanje integritete mogoče prav prek iz-
bora jezikovnih strategij, ki jih udeleženci v komunikaciji lahko generirajo
zaradi racionalne sposobnosti praktičnega sklepanja. V tem sklopu bomo
pojmovanje jezikovne rabe poglobili z vidika racionalnosti in učinkovito-
sti. Kooperativno načelo, ki predstavlja srž Griceove teorije o jezikovni rabi
oz. impliciranem pomenu, predpostavlja nevtralen (idealiziran) princip
poteka komunikacije:
»Naj bo prispevek h konverzaciji takšen, kot ga na stopnji, na ka-
teri se pojavi, zahteva sprejeti namen in smer govorne izmenjave,
v kateri sodeluješ.« (1975: 455)
Splošni princip udejanjajo štiri glavne maksime (kvalitete, kvantitete,
relevantnosti, načina)6, glede na (ne)upoštevanje katerih poteka generira-
nje pomena v vsakokratni komunikacijski situaciji. V osnovi Griceove ide-
je leži torej predpostavka o racionalni in učinkoviti naravi jezikovne rabe.
Bistveni princip generiranja pomena po Griceovi teoriji Brown in Levinson
povzameta v naslednji predpostavki: »Nobene deviacije od racionalne učin-
kovitosti brez razloga« (1987: 5). V tem smislu vljudnost definirata kot enega
izmed razlogov (motivov) za (navidezno) kršenje ene ali več maksim skraj-
no učinkovite komunikacije, ki pa prav na ta način, torej s prepoznavanjem
5 Prevod vzet iz Verschueren, 2000: 54.
6 1. Maksima količine:
Naj bo tvoj prispevek tako informativen, kot zahtevajo trenutni nameni izmenjave.
Naj tvoj prispevek ne bo bolj informativen, kot je potrebno.
2. Maksima kvalitete: Naj bo tvoj prispevek resničen.
Ne reci tega, za kar misliš, da ni resnično.
Ne reci tega, za kar nimaš zadostnih dokazov.
3. Maksima relevantnosti: Bodi relevanten.
4. Maksima načina: Bodi jasen.
Izogibaj se nejasnim izrazom.
Izogibaj se dvoumnosti.
Bodi kratek.
Govori urejeno.
104
prav njegov odnos do drugih: »Ponavadi integriteta nekega posameznika
temelji na spoštovanju integritete drugih«. (1987: 61 – prevod avtorjev)
Vljudnost kot učinek jezikovne rabe
Iz predpostavk o družbenem kontekstu in posamezniku izhajajo predpo-
stavke o (vljudni) jezikovni rabi. Že ob opredelitvi družbenega konteks-
ta smo naravo jezikovne rabe opredelili kot družbeno in funkcionalno, in
sicer v smislu potenciala sooblikovanja družbenih odnosov. Rekli smo, da
je medsebojno priznavanje in spoštovanje integritete mogoče prav prek iz-
bora jezikovnih strategij, ki jih udeleženci v komunikaciji lahko generirajo
zaradi racionalne sposobnosti praktičnega sklepanja. V tem sklopu bomo
pojmovanje jezikovne rabe poglobili z vidika racionalnosti in učinkovito-
sti. Kooperativno načelo, ki predstavlja srž Griceove teorije o jezikovni rabi
oz. impliciranem pomenu, predpostavlja nevtralen (idealiziran) princip
poteka komunikacije:
»Naj bo prispevek h konverzaciji takšen, kot ga na stopnji, na ka-
teri se pojavi, zahteva sprejeti namen in smer govorne izmenjave,
v kateri sodeluješ.« (1975: 455)
Splošni princip udejanjajo štiri glavne maksime (kvalitete, kvantitete,
relevantnosti, načina)6, glede na (ne)upoštevanje katerih poteka generira-
nje pomena v vsakokratni komunikacijski situaciji. V osnovi Griceove ide-
je leži torej predpostavka o racionalni in učinkoviti naravi jezikovne rabe.
Bistveni princip generiranja pomena po Griceovi teoriji Brown in Levinson
povzameta v naslednji predpostavki: »Nobene deviacije od racionalne učin-
kovitosti brez razloga« (1987: 5). V tem smislu vljudnost definirata kot enega
izmed razlogov (motivov) za (navidezno) kršenje ene ali več maksim skraj-
no učinkovite komunikacije, ki pa prav na ta način, torej s prepoznavanjem
5 Prevod vzet iz Verschueren, 2000: 54.
6 1. Maksima količine:
Naj bo tvoj prispevek tako informativen, kot zahtevajo trenutni nameni izmenjave.
Naj tvoj prispevek ne bo bolj informativen, kot je potrebno.
2. Maksima kvalitete: Naj bo tvoj prispevek resničen.
Ne reci tega, za kar misliš, da ni resnično.
Ne reci tega, za kar nimaš zadostnih dokazov.
3. Maksima relevantnosti: Bodi relevanten.
4. Maksima načina: Bodi jasen.
Izogibaj se nejasnim izrazom.
Izogibaj se dvoumnosti.
Bodi kratek.
Govori urejeno.
104
