Page 103 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

retorična analiza pedagoškega diskurza

neomejenost njegove pravice do svobodnega gibanja. Očitek, da je zato »iz-
dajalec«, pa ogroža sogovorčevo pozitivno integriteto, zglednost in odobra-
vanje kvalitete njegove osebnosti. Glede na oba identificirana vidika posa-
meznikove samopodobe in v povezavi s potencialom ogrožanja lahko kot
bistvena za teorijo Brownove in Levinsona (1987) izpostavimo naslednja te-
oretična izhodišča:

- posameznikova integriteta je občutljiva v pozitivnem in negativ-
nem vidiku;

- izjave lahko pojmujemo kot govorno dejavnost, ki lahko v pozi-
tivnem, negativnem ali obeh vidikih (vsaj potencialno) ogrožajo
posameznikovo integriteto;

- obstajajo jezikovne strategije, s katerimi se da omiliti potencialno
stopnjo/moč ogrožanja, in sicer so to strategije, s katerimi lahko
izražamo spoštovanje integritete sogovorca.
Če bi bili učenci iz primera (8') npr. (vnaprej) prepričani v kredibilnost

osebnosti odsotnega sošolca oz. v upravičenost njegove odsotnosti, bi svoje
potencialno ogrožujoče vprašanje verjetno oblikovali drugače, npr.:

(8'') »Hej, stari, kje si bil pa prvo uro?«
Izjava (8'') se prav tako nanaša na sogovorčevo odsotnost, vendar je
oblikovana na način, ki zmanjšuje stopnjo ogrožanja sogovorčeve pozitiv-
ne in negativne integritete (analizo bomo poglobili v naslednjem razdelku).
Druga predpostavka o posamezniku se nanaša na univerzalno posa-
meznikovo sposobnost, in sicer na sposobnost racionalne presoje, natančne-
je na praktično sklepanje. Na tem mestu se ne bomo poglabljali v natančno
razčlenitev te vrste sklepanja. Povejmo le, da gre za racionalno presojo in iz-
bor sredstev (generiranje jezikovnih strategij) za zadovoljitev komunikacij-
skega cilja. Racionalna presoja te vrste temelji na sklepanju v obratni smeri,
kot ga določa formalnologično sklepanje: gre za sklepanje iz cilja k strategi-
jam, s katerimi bi lahko zadovoljili ta cilj.
Tretji sklop predpostavk o posamezniku lahko razumemo kot izhaja-
joč iz prvih dveh. Brown in Levinson (1987) sta prepričana, da med govor-
ci obstaja vzajemna vednost o občutljivosti integritete, vzajemna vednost o
sposobnosti racionalne presoje in skupni interes o vzdrževanju/spoštovanju/
neogrožanju integritete kot pogoju za sodelovanje. Od te predpostavke ni
odvisen le izbor, temveč hkrati tudi prepoznavanje vljudnostnih strategij,
torej razumevanje sogovorca. Nenazadnje integriteto posameznika določa

103