Page 51 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 51
Patriotizem v izobraževanju
med etnocentrizmom
in medkulturno občutljivostjo
Ksenija Šabec
Patriotizem oziroma domoljubje najpreprosteje, a zato ne napačno, opre-
delimo kot ljubezen do domovine, kot navezanost in lojalnost do politične
skupnosti, ki ji posameznik – državljan pripada. Kljub tej navidezni »lah-
kosti« definicije pa velja za enega od najbolj protislovnih konceptov v po-
litični teoriji tako v preteklosti kot tudi danes, ko so še zlasti aktualne raz-
prave o vlogi javnega šolanja in vzgajanju patriotizma. V Sloveniji je (bila)
strokovnost v javnem diskurzu pogosto instrumentalizirana v politične
namene ali pa – v najboljšem primeru ‒ spregledana. Zelo pogosti izple-
ni tovrstnih pogosto nekritičnih debat so (bili), da je patriotizma v drža-
vi premalo in predvsem, da je problem v čustvih mlajših generacij, ki se ne
identificirajo (zadosti) z lastno državo.
Namen članka je zato ugotoviti, kakšno je na eni strani razmerje med
patriotizmom ne glede ali prav zavoljo njegove problematične konceptuali-
zacije (pozitivne vs. negativne opredelitve, kompleksni in protislovni odno-
si med subjektom in objektom patriotizma, različni motivacijski dejavniki
in raznovrstnost kritičnih ugovorov) in etnocentrizmom oziroma nacio-
nalizmom, ki sta po mnenju avtorice pogosto še vedno prevladujoča me-
hanizma sodobnih demokratičnih, a etnično ne-nevtralnih nacionalnih
držav, in na drugi strani medkulturne občutljivosti za druge kulture, ki iz-
haja iz etnorelativne etične pozicije in ki je postala s svojimi številnimi raz-
ličicami (medkulturne kompetence/komuniciranje/dialog) skorajšnja ulti-
mativna zapoved sodobnih izobraževalnih sistemov. Omenjeno razmerje
51
med etnocentrizmom
in medkulturno občutljivostjo
Ksenija Šabec
Patriotizem oziroma domoljubje najpreprosteje, a zato ne napačno, opre-
delimo kot ljubezen do domovine, kot navezanost in lojalnost do politične
skupnosti, ki ji posameznik – državljan pripada. Kljub tej navidezni »lah-
kosti« definicije pa velja za enega od najbolj protislovnih konceptov v po-
litični teoriji tako v preteklosti kot tudi danes, ko so še zlasti aktualne raz-
prave o vlogi javnega šolanja in vzgajanju patriotizma. V Sloveniji je (bila)
strokovnost v javnem diskurzu pogosto instrumentalizirana v politične
namene ali pa – v najboljšem primeru ‒ spregledana. Zelo pogosti izple-
ni tovrstnih pogosto nekritičnih debat so (bili), da je patriotizma v drža-
vi premalo in predvsem, da je problem v čustvih mlajših generacij, ki se ne
identificirajo (zadosti) z lastno državo.
Namen članka je zato ugotoviti, kakšno je na eni strani razmerje med
patriotizmom ne glede ali prav zavoljo njegove problematične konceptuali-
zacije (pozitivne vs. negativne opredelitve, kompleksni in protislovni odno-
si med subjektom in objektom patriotizma, različni motivacijski dejavniki
in raznovrstnost kritičnih ugovorov) in etnocentrizmom oziroma nacio-
nalizmom, ki sta po mnenju avtorice pogosto še vedno prevladujoča me-
hanizma sodobnih demokratičnih, a etnično ne-nevtralnih nacionalnih
držav, in na drugi strani medkulturne občutljivosti za druge kulture, ki iz-
haja iz etnorelativne etične pozicije in ki je postala s svojimi številnimi raz-
ličicami (medkulturne kompetence/komuniciranje/dialog) skorajšnja ulti-
mativna zapoved sodobnih izobraževalnih sistemov. Omenjeno razmerje
51
