Page 47 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 47
protislovnost zahtev in oblikovanje spolnih identitet ...
Spregledati vlogo novih upravljavskih in podjetniških ideologij pri
oblikovanju ženskosti in moškosti v edukacijskem kontekstu pomeni, da
nismo zadostno tematizirali procesov, v katerih neoliberalizem preobliku-
je učence in učenke. Tako fantje kot dekleta se namreč soočajo z vrsto pro-
tislovnih zahtev, ki so deloma posledica dejstva, da so tradicionalne kon-
cepcije moškosti in ženskosti še vedno relativno trdno usidrane v družbeno
zavest, kljub temu pa nove družbene okoliščine porajajo nove zahteve, ki jih
naslavljajo na oba spola in ki niso vedno združljive z že/še obstoječimi. Ne-
oliberalizem od idealnega učenca in učenke zahteva nemogoče – da zdru-
žuje in uspešno usklajuje dihotomije, oziroma lastnosti, ki se tradicionalno
razumejo kot tipično moške oziroma tipično ženske; npr. talent z delav-
nostjo, neodvisnost s poslušnostjo, naravnanost k vodenju s pripravljeno-
stjo slediti, individualizem s skrbjo za druge. Skratka, gre za binarne opo-
zicije, ki pa jih morajo učenci in učenke izražati na specifične načine, tako
da zadostujejo neoliberalnim konstrukcijam moškosti in ženskosti in obe-
nem ne ogrožajo izobraževalnih rezultatov (Francis in Archer, 2005). Če to-
rej želimo, da bi imeli vsi učenci in učenke možnost razvijati svoj potencial,
je prvi korak ta, da jih spodbujamo k dekonstrukciji spolnih ovir, ki dolo-
čena vedenja razumejo kot primerna izključno za en ali drug spol, ter jih s
tem omejujejo pri ustvarjanju spolnih identitet v skladu s šolsko kulturo.
Literatura
Adamson, Maria. »Postfeminism, neoliberalism and a ‘successfully’ balanced
femininity in celebrity CEO autobiographies.« Gender Work and Organi-
zation 24, št. 3 (2017): 314–327.
Anderson, Kristin J. Modern misogyny: Antifeminism in a post-feminist era.
New York: Oxford University Press, 2015.
Apple, Michael W. »Comparing neo-liberal projects and inequality in educati-
on.« Comparative Education 37, št. 4 (2001): 409–423.
Bregar Golobič, Ksenija. »Učne težave z vidika prikritega kurikuluma.« V
Učne težave v osnovni šoli: problemi, perspektive, priporočila, uredile Li-
dija Magajna, Sonja Pečjak, Cirila Peklaj, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Kse-
nija Bregar Golobič, Marija Kavkler in Simona Tancig, 48–60. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008.
Butler, Judith. »Performative acts in gender constitution: An essay in pheno-
menology and feminist theory.« Theatre journal 40, št. 4 (1988): 519–531.
47
Spregledati vlogo novih upravljavskih in podjetniških ideologij pri
oblikovanju ženskosti in moškosti v edukacijskem kontekstu pomeni, da
nismo zadostno tematizirali procesov, v katerih neoliberalizem preobliku-
je učence in učenke. Tako fantje kot dekleta se namreč soočajo z vrsto pro-
tislovnih zahtev, ki so deloma posledica dejstva, da so tradicionalne kon-
cepcije moškosti in ženskosti še vedno relativno trdno usidrane v družbeno
zavest, kljub temu pa nove družbene okoliščine porajajo nove zahteve, ki jih
naslavljajo na oba spola in ki niso vedno združljive z že/še obstoječimi. Ne-
oliberalizem od idealnega učenca in učenke zahteva nemogoče – da zdru-
žuje in uspešno usklajuje dihotomije, oziroma lastnosti, ki se tradicionalno
razumejo kot tipično moške oziroma tipično ženske; npr. talent z delav-
nostjo, neodvisnost s poslušnostjo, naravnanost k vodenju s pripravljeno-
stjo slediti, individualizem s skrbjo za druge. Skratka, gre za binarne opo-
zicije, ki pa jih morajo učenci in učenke izražati na specifične načine, tako
da zadostujejo neoliberalnim konstrukcijam moškosti in ženskosti in obe-
nem ne ogrožajo izobraževalnih rezultatov (Francis in Archer, 2005). Če to-
rej želimo, da bi imeli vsi učenci in učenke možnost razvijati svoj potencial,
je prvi korak ta, da jih spodbujamo k dekonstrukciji spolnih ovir, ki dolo-
čena vedenja razumejo kot primerna izključno za en ali drug spol, ter jih s
tem omejujejo pri ustvarjanju spolnih identitet v skladu s šolsko kulturo.
Literatura
Adamson, Maria. »Postfeminism, neoliberalism and a ‘successfully’ balanced
femininity in celebrity CEO autobiographies.« Gender Work and Organi-
zation 24, št. 3 (2017): 314–327.
Anderson, Kristin J. Modern misogyny: Antifeminism in a post-feminist era.
New York: Oxford University Press, 2015.
Apple, Michael W. »Comparing neo-liberal projects and inequality in educati-
on.« Comparative Education 37, št. 4 (2001): 409–423.
Bregar Golobič, Ksenija. »Učne težave z vidika prikritega kurikuluma.« V
Učne težave v osnovni šoli: problemi, perspektive, priporočila, uredile Li-
dija Magajna, Sonja Pečjak, Cirila Peklaj, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Kse-
nija Bregar Golobič, Marija Kavkler in Simona Tancig, 48–60. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008.
Butler, Judith. »Performative acts in gender constitution: An essay in pheno-
menology and feminist theory.« Theatre journal 40, št. 4 (1988): 519–531.
47
