Page 43 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 43
protislovnost zahtev in oblikovanje spolnih identitet ...
stvo, da med učenci z učnimi težavami prevladujejo fantje (Tašner in Men-
cin Čeplak, 2011: 186).
Ženskosti
Moškosti, ki se oblikujejo v odporu do šolskega dela in imajo za posledico
moteče vedenje ter slabše uspehe fantov, so nepričakovano odprle prostor
za razvoj nekaterih ženskosti, ki so v trenutnem šolskem kontekstu bolj ce-
njene in razumljene kot primernejše (Reay, 2001: 157). Še posebej je to oči-
tno, ko govorimo o šolskem uspehu. Reay (ibid.) ugotavlja, da se učenci in
učenke zavedajo diskurzov, ki dekleta naslavljajo kot bolj zrela in osredo-
točena na izobraževanje in jih tudi redno uporabljajo v procesih ozavešča-
nja spolnih razlik v razredu. Še vedno pa je opazno idealiziranje hegemone,
bele moškosti srednjega razreda in tudi dekleta, prav tako kot tisti fantje, ki
tega ideala niso sposobni (ali pa ga ne želijo) doseči, na različne načine (pri-
merjanje, tekmovanje, nasprotovanje ipd.) oblikujejo svoje ženskosti v od-
nosu do hegemone moškosti (ibid.).
Hegemona ženskost v neoliberalnem šolskem kontekstu se nanaša na
oblikovanje spolne identitete skozi skrbnost, prijaznost, sprejemanje in sle-
denje pravilom, visoko stopnjo delavnosti, pridnosti in uspešnosti (ibid.:
158). Kot pravi McRobbie (2007: 721), gre pri tem za posledico vrste politič-
nih in kulturnih posegov, ki so preoblikovali ideje o ženskosti, da bi ustre-
zale novim neoliberalnim družbenim in ekonomskim vzgibom. Walker-
dine (2003) takšno ženskost razume kot projekt horizontalne mobilnosti
na podlagi izobraževanja in ključno polje ustvarjanja »neoliberalnega su-
bjekta«. Dekleta, ki svoje sebstvo konstruirajo v okvirih opisane žensko-
sti, ustvarjajo različico spolne identitete, ki je najbližje trenutnemu idea-
lu neoliberalne politične in gospodarske klime. McRobbie (2007) pravi,
da se mlada dekleta danes razume kot popolne subjekte ženskega uspeha,
vzorčne primerke nove, tekmovalne meritokracije, Lucey (2001) pa izposta-
vi, da normativna ženskost v neoliberalizmu, ki temelji na izkušnjah sre-
dnjega razreda, dekletom sporoča, da zmorejo vse (gl. tudi Tašner in Men-
cin Čeplak, 2011: 188–189). V procesu pripisovanja ekonomskih zmožnosti
dekletom, se je spremenila percepcija o njihovi družbeni vlogi – podarje-
na jim je bila priložnost, da od mater in žena 'napredujejo' do ekonomsko
aktivnih državljank in se prepoznajo kot »privilegirani subjekti družbenih
sprememb« (McRobbie, 2007: 722). A norma svobodne, neodvisne, aktiv-
ne in uspešne ženske je izrazito izključujoča, kot opozorita tudi Tašner in
Mencin Čeplak (2011: 188–189), od nje pa odstopajo praktično vse manj iz-
43
stvo, da med učenci z učnimi težavami prevladujejo fantje (Tašner in Men-
cin Čeplak, 2011: 186).
Ženskosti
Moškosti, ki se oblikujejo v odporu do šolskega dela in imajo za posledico
moteče vedenje ter slabše uspehe fantov, so nepričakovano odprle prostor
za razvoj nekaterih ženskosti, ki so v trenutnem šolskem kontekstu bolj ce-
njene in razumljene kot primernejše (Reay, 2001: 157). Še posebej je to oči-
tno, ko govorimo o šolskem uspehu. Reay (ibid.) ugotavlja, da se učenci in
učenke zavedajo diskurzov, ki dekleta naslavljajo kot bolj zrela in osredo-
točena na izobraževanje in jih tudi redno uporabljajo v procesih ozavešča-
nja spolnih razlik v razredu. Še vedno pa je opazno idealiziranje hegemone,
bele moškosti srednjega razreda in tudi dekleta, prav tako kot tisti fantje, ki
tega ideala niso sposobni (ali pa ga ne želijo) doseči, na različne načine (pri-
merjanje, tekmovanje, nasprotovanje ipd.) oblikujejo svoje ženskosti v od-
nosu do hegemone moškosti (ibid.).
Hegemona ženskost v neoliberalnem šolskem kontekstu se nanaša na
oblikovanje spolne identitete skozi skrbnost, prijaznost, sprejemanje in sle-
denje pravilom, visoko stopnjo delavnosti, pridnosti in uspešnosti (ibid.:
158). Kot pravi McRobbie (2007: 721), gre pri tem za posledico vrste politič-
nih in kulturnih posegov, ki so preoblikovali ideje o ženskosti, da bi ustre-
zale novim neoliberalnim družbenim in ekonomskim vzgibom. Walker-
dine (2003) takšno ženskost razume kot projekt horizontalne mobilnosti
na podlagi izobraževanja in ključno polje ustvarjanja »neoliberalnega su-
bjekta«. Dekleta, ki svoje sebstvo konstruirajo v okvirih opisane žensko-
sti, ustvarjajo različico spolne identitete, ki je najbližje trenutnemu idea-
lu neoliberalne politične in gospodarske klime. McRobbie (2007) pravi,
da se mlada dekleta danes razume kot popolne subjekte ženskega uspeha,
vzorčne primerke nove, tekmovalne meritokracije, Lucey (2001) pa izposta-
vi, da normativna ženskost v neoliberalizmu, ki temelji na izkušnjah sre-
dnjega razreda, dekletom sporoča, da zmorejo vse (gl. tudi Tašner in Men-
cin Čeplak, 2011: 188–189). V procesu pripisovanja ekonomskih zmožnosti
dekletom, se je spremenila percepcija o njihovi družbeni vlogi – podarje-
na jim je bila priložnost, da od mater in žena 'napredujejo' do ekonomsko
aktivnih državljank in se prepoznajo kot »privilegirani subjekti družbenih
sprememb« (McRobbie, 2007: 722). A norma svobodne, neodvisne, aktiv-
ne in uspešne ženske je izrazito izključujoča, kot opozorita tudi Tašner in
Mencin Čeplak (2011: 188–189), od nje pa odstopajo praktično vse manj iz-
43
