Page 41 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 41
protislovnost zahtev in oblikovanje spolnih identitet ...
k retradicionalizaciji (ibid.). Tako morajo denimo učenci in učenke kot ne-
oliberalni subjekti biti neodvisni, tekmovalni in pripravljeni tvegati, kar so
vse lastnosti, ki jih tradicionalno povezujemo z moškostjo; hkrati pa utele-
šati tudi lastnosti, ki se tipično povezujejo z ženskostjo, kot so npr. prilago-
dljivost, refleksivnost in vestnost (Francis in Skelton, 2005: 126). Identitetno
delo, ki temelji na usklajevanju takšnih, pogosto nasprotujočih si lastnos-
ti, ima lahko za posameznike_ce, ki živijo po principu »sam_a svoj_a pod-
jetnik_ca« tudi problematične psihološke posledice (Du Gay, 1996, v ibid.).
Videti je torej, da je preoblikovanje spolnih identitet ključni del no-
vih globalnih neoliberalnih gospodarskih politik, kot izpostavi McRobbie
(2007: 721); procesi konstrukcije moškosti in ženskosti v edukaciji pa so
vse prej kot enoznačni. V nadaljevanju bomo razdelali, kako se v odnosu
do protislovnih zahtev v neoliberalnem izobraževalnem procesu oblikuje-
jo različne moškosti in ženskosti.
Moškosti
Neoliberalizem temelji na predpostavki o zaupanju posameznikov v ide-
je meritokracije, prožnosti, osebne odgovornosti in gospodarske tekmo-
valnosti, ki slonijo na predstavi o pridnih, delavnih in marljivih učencih.
V edukacijskem okolju s takšnimi moralnimi načeli, fantje, ki konstrui-
rajo svojo moškost skozi odklonsko držo do šole, postanejo moteči faktor
(Francis in Skelton, 2005: 119). Francis in Skelton (ibid.) pravita, da se takšne
učence obravnava kot neodgovorne zgube, ki se ne držijo svojega dela kup-
čije v socialno-ekonomskem modelu, zgrajenem na ideji o osebni odgo-
vornosti. Negativno vplivajo na svojo prihodnost, s tem pa zavirajo tudi
ekonomski potencial družbe, v kateri živijo. Njihova različica moškosti je
neprimerna za sodobno družbo in ne ustreza socialno-ekonomskim mo-
delom sebstva, ki jih razvija neoliberalna šola, saj ti fantje z motečim vede-
njem odvračajo pozornost od ostalih, ki si želijo od šole odnesti kar največ.
Tradicionalna, mačistična koncepcija moškosti je torej problematična za
učinkovitost, eno izmed ključnih lastnosti neoliberalne šole, negativno pa
vpliva tudi na šole kot institucije. Neuspeh fantov namreč ogroža položaje
na različnih lestvicah uspešnosti in onemogoča doseganje ciljev, zastavlje-
nih v uradnih edukacijskih politikah (ibid.).
Po drugi strani pa imajo učenci, ki razvijajo moškost temelječo na de-
lovni etiki, v šoli pogosto težave pri vključevanju v vrstniške skupine (gl.
Renold, 2004), saj svojo šolsko uspešnost težko združujejo s predstavami o
tipičnem moškem vedenju, povezanem z odločnostjo, zanimanjem za šport
41
k retradicionalizaciji (ibid.). Tako morajo denimo učenci in učenke kot ne-
oliberalni subjekti biti neodvisni, tekmovalni in pripravljeni tvegati, kar so
vse lastnosti, ki jih tradicionalno povezujemo z moškostjo; hkrati pa utele-
šati tudi lastnosti, ki se tipično povezujejo z ženskostjo, kot so npr. prilago-
dljivost, refleksivnost in vestnost (Francis in Skelton, 2005: 126). Identitetno
delo, ki temelji na usklajevanju takšnih, pogosto nasprotujočih si lastnos-
ti, ima lahko za posameznike_ce, ki živijo po principu »sam_a svoj_a pod-
jetnik_ca« tudi problematične psihološke posledice (Du Gay, 1996, v ibid.).
Videti je torej, da je preoblikovanje spolnih identitet ključni del no-
vih globalnih neoliberalnih gospodarskih politik, kot izpostavi McRobbie
(2007: 721); procesi konstrukcije moškosti in ženskosti v edukaciji pa so
vse prej kot enoznačni. V nadaljevanju bomo razdelali, kako se v odnosu
do protislovnih zahtev v neoliberalnem izobraževalnem procesu oblikuje-
jo različne moškosti in ženskosti.
Moškosti
Neoliberalizem temelji na predpostavki o zaupanju posameznikov v ide-
je meritokracije, prožnosti, osebne odgovornosti in gospodarske tekmo-
valnosti, ki slonijo na predstavi o pridnih, delavnih in marljivih učencih.
V edukacijskem okolju s takšnimi moralnimi načeli, fantje, ki konstrui-
rajo svojo moškost skozi odklonsko držo do šole, postanejo moteči faktor
(Francis in Skelton, 2005: 119). Francis in Skelton (ibid.) pravita, da se takšne
učence obravnava kot neodgovorne zgube, ki se ne držijo svojega dela kup-
čije v socialno-ekonomskem modelu, zgrajenem na ideji o osebni odgo-
vornosti. Negativno vplivajo na svojo prihodnost, s tem pa zavirajo tudi
ekonomski potencial družbe, v kateri živijo. Njihova različica moškosti je
neprimerna za sodobno družbo in ne ustreza socialno-ekonomskim mo-
delom sebstva, ki jih razvija neoliberalna šola, saj ti fantje z motečim vede-
njem odvračajo pozornost od ostalih, ki si želijo od šole odnesti kar največ.
Tradicionalna, mačistična koncepcija moškosti je torej problematična za
učinkovitost, eno izmed ključnih lastnosti neoliberalne šole, negativno pa
vpliva tudi na šole kot institucije. Neuspeh fantov namreč ogroža položaje
na različnih lestvicah uspešnosti in onemogoča doseganje ciljev, zastavlje-
nih v uradnih edukacijskih politikah (ibid.).
Po drugi strani pa imajo učenci, ki razvijajo moškost temelječo na de-
lovni etiki, v šoli pogosto težave pri vključevanju v vrstniške skupine (gl.
Renold, 2004), saj svojo šolsko uspešnost težko združujejo s predstavami o
tipičnem moškem vedenju, povezanem z odločnostjo, zanimanjem za šport
41
