Page 40 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 40
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
izobraževalnimi institucijami ter idealiziranju meritokracije, pri čemer so
v ospredju merljivi dosežki, pozablja pa se na širše učinke šolske izkušnje
(Francis in Skelton, 2005: 2). Pomembnost individualnega uspeha je torej
povezana z vzponom tekmovalne države (Mahony, 1998, v ibid.), v kate-
ri je opravljanje storitev za gospodarstvo smisel (izobraževalnih) institu-
cij (Laval, 2005: 25). Gre za neoliberalno implikacijo, da je izobrazba zago-
tovilo človeškega kapitala v tekmovalni globalni ekonomski klimi (Francis
in Skelton, 2005: 2). Ustrezna izobrazba namreč še vedno velja za naložbo v
varno prihodnost, »v neoliberalnih diskurzih pa je izobraženost, skladno z
ideologijo svobodnih izbir in individualne odgovornosti, stvar posamezni-
ce oziroma posameznika, ustreznosti njenih oziroma njegovih strategij in
odločitev« (Tašner in Mencin Čeplak, 2011: 190).
Neoliberalizem oblikuje vrednote o lastnostih idealnih državljanov_k
oz. delavcev_k, kar nam nudi vpogled v izbor trenutno zaželenih moškosti
in ženskosti (Adamson, 2017), obenem pa tudi hierarhizira posamezne mi-
selne vzorce in prepričanja. Idealni neoliberalni delavci_ke so individua-
listični, podjetniški in prožni ter vedno pripravljeni na delo (ibid.), svoja
življenja pa si razlagajo skozi diskurze svobode, avtonomije in izbirnosti
(Gill in Scharff, 2011: 6; gl. tudi Rose, 1999). Ustvarjanje življenjskih potekov
na individualni ravni poteka na način prostovoljnega prilagajanja lastnih
interesov gospodarskim (Adamson, 2017: 317; gl. tudi Rose, 1999). Nova
ženskost odseva neoliberalne sanje o zmagi in doseganju ciljev na osebnem
in kariernem področju (Sullivan in Delaney, 2017), moškost pa zaznamuje
poveličevanje osebne odgovornosti in trdega dela.
Preoblikovanje dominantnih konstrukcij spolnih identitet v skladu z
neoliberalnim modelom je po mnenju Francis in Skelton (2005: 135) opazno
tudi na izobraževalnem področju. Avtorici ugotavljata, da se v prvi vrsti to
dogaja pod vplivom razrastka etike individualne odgovornosti in samo-
stojnosti ter poveličevanja dosežkov. Predstave o idealnih učencih in učen-
kah so vedno bolj kompleksne, zato postaja usklajevanje pričakovanj zanje
zahtevnejše. Tašner in Mencin Čeplak (2011: 186) pravita, da so sporoči-
la in pričakovanja, povezana s spolnimi vlogami in identitetami, ki so jih
v šoli (in širšem socialnem okolju) deležni fantje in dekleta, protislovna,
mnogovrstne podobe ženskosti in moškosti pa »spodnašajo temelje binar-
ne spolne delitve in prepričanja o biološki determiniranosti spolnih neena-
kosti« (ibid.). To je sicer v luči uravnavanja spolnih razmerij moči pozitivno,
a lahko hkrati krepi občutke strahu, nelagodja in negotovosti ter spodbuja
željo po družbenemu redu in varnosti, s tem pa postane podlaga za pozive
40
izobraževalnimi institucijami ter idealiziranju meritokracije, pri čemer so
v ospredju merljivi dosežki, pozablja pa se na širše učinke šolske izkušnje
(Francis in Skelton, 2005: 2). Pomembnost individualnega uspeha je torej
povezana z vzponom tekmovalne države (Mahony, 1998, v ibid.), v kate-
ri je opravljanje storitev za gospodarstvo smisel (izobraževalnih) institu-
cij (Laval, 2005: 25). Gre za neoliberalno implikacijo, da je izobrazba zago-
tovilo človeškega kapitala v tekmovalni globalni ekonomski klimi (Francis
in Skelton, 2005: 2). Ustrezna izobrazba namreč še vedno velja za naložbo v
varno prihodnost, »v neoliberalnih diskurzih pa je izobraženost, skladno z
ideologijo svobodnih izbir in individualne odgovornosti, stvar posamezni-
ce oziroma posameznika, ustreznosti njenih oziroma njegovih strategij in
odločitev« (Tašner in Mencin Čeplak, 2011: 190).
Neoliberalizem oblikuje vrednote o lastnostih idealnih državljanov_k
oz. delavcev_k, kar nam nudi vpogled v izbor trenutno zaželenih moškosti
in ženskosti (Adamson, 2017), obenem pa tudi hierarhizira posamezne mi-
selne vzorce in prepričanja. Idealni neoliberalni delavci_ke so individua-
listični, podjetniški in prožni ter vedno pripravljeni na delo (ibid.), svoja
življenja pa si razlagajo skozi diskurze svobode, avtonomije in izbirnosti
(Gill in Scharff, 2011: 6; gl. tudi Rose, 1999). Ustvarjanje življenjskih potekov
na individualni ravni poteka na način prostovoljnega prilagajanja lastnih
interesov gospodarskim (Adamson, 2017: 317; gl. tudi Rose, 1999). Nova
ženskost odseva neoliberalne sanje o zmagi in doseganju ciljev na osebnem
in kariernem področju (Sullivan in Delaney, 2017), moškost pa zaznamuje
poveličevanje osebne odgovornosti in trdega dela.
Preoblikovanje dominantnih konstrukcij spolnih identitet v skladu z
neoliberalnim modelom je po mnenju Francis in Skelton (2005: 135) opazno
tudi na izobraževalnem področju. Avtorici ugotavljata, da se v prvi vrsti to
dogaja pod vplivom razrastka etike individualne odgovornosti in samo-
stojnosti ter poveličevanja dosežkov. Predstave o idealnih učencih in učen-
kah so vedno bolj kompleksne, zato postaja usklajevanje pričakovanj zanje
zahtevnejše. Tašner in Mencin Čeplak (2011: 186) pravita, da so sporoči-
la in pričakovanja, povezana s spolnimi vlogami in identitetami, ki so jih
v šoli (in širšem socialnem okolju) deležni fantje in dekleta, protislovna,
mnogovrstne podobe ženskosti in moškosti pa »spodnašajo temelje binar-
ne spolne delitve in prepričanja o biološki determiniranosti spolnih neena-
kosti« (ibid.). To je sicer v luči uravnavanja spolnih razmerij moči pozitivno,
a lahko hkrati krepi občutke strahu, nelagodja in negotovosti ter spodbuja
željo po družbenemu redu in varnosti, s tem pa postane podlaga za pozive
40
