Page 260 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 260
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
da so prav vse merjene razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino
statistično pomembne.
Iz dobljenih rezultatov lahko sklenem, da je do statistično pomembnih
razlik v dosežkih med eksperimentalno in kontrolno skupino pri končnem
testu znanja prišlo zaradi vnosa eksperimentalnega kognitivno-konstruk-
tivističnega modela pouka in s tem preusmeritve pouka z učitelja na učenca
ter uporabe sodobnih metod dela (problemski pouk, konstruktivizem, pro-
jektno delo, sodelovalno učenje …).
Čeprav so učiteljice, ki so poučevale v eksperimentalni in kontrolni
skupini, izvajale pouk matematike po učnem načrtu (1998), je prišlo v ek-
sperimentalni skupini do statistično pomembnih razlik, saj je bil koncept
pouka matematike v eksperimentalni skupini drugače zastavljen.
Učiteljice eksperimentalne skupine so bile med vzgojno-izobraževal-
nim procesom pri matematiki zelo pozorne, da so pouk zastavile tako, da
je bila v ospredju učenčeva lastna aktivnost v procesu pridobivanja znanja,
tako, da so uporabile eksperimentalen kognitivno-konstruktivističen mo-
del pouka. Pred začetkom raziskave sem z učiteljicama eksperimentalne
skupine natančno začrtala časovno razporeditev izvedbe terminov izgraje-
nega modela pouka, izbranih matematičnih enot, metod dela ter preverja-
nja doseženega znanja. Pri vseh učnih urah sta učiteljici uporabili izgrajeni
kognitivno-konstruktivistični model pouka, ki je temeljil na aktivnih me-
todah dela (razgovor, diskusija, eksperiment, izkustveno učenje, projektno
delo, problemski pouk …). Poleg teh pa sta se učiteljici v posameznih učnih
etapah posluževali metod učenja učenja.
Na ta način so si učenci izgradili samozaupanje v lastne sposobnos-
ti, saj sta jih učiteljici s sodobnimi metodami dela (razgovor, diskusija, eks-
periment, izkustveno učenje, projektno delo, problemski pouk …) navajali
na samostojnost, spodbujali sta jih k ustvarjalnosti, predvsem pa k metako-
gniciji, torej k razmišljanju o postopku reševanja nalog, o rešitvah, ki so jih
dobili in kaj so se z nalogami naučili. Na ta način sta učiteljici eksperimen-
talne skupine prevzeli vlogo moderatorja in ne le prenašalca znanja. Tako
sta učencem posredovali kvalitetne konstruktivne povratne informacije, ki
so jim bile v pomoč pri nadaljnjem odkrivanju in učenju matematike.
Analiza in interpretacija zbranih podatkov
Na začetku raziskave so bile predstavljene splošna in specifične raziskoval-
ne hipoteze. Analizi variance in t-testa začetnega preizkusa znanja sta po-
kazali, da med eksperimentalno in kontrolno skupino ni bilo statistično
260
da so prav vse merjene razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino
statistično pomembne.
Iz dobljenih rezultatov lahko sklenem, da je do statistično pomembnih
razlik v dosežkih med eksperimentalno in kontrolno skupino pri končnem
testu znanja prišlo zaradi vnosa eksperimentalnega kognitivno-konstruk-
tivističnega modela pouka in s tem preusmeritve pouka z učitelja na učenca
ter uporabe sodobnih metod dela (problemski pouk, konstruktivizem, pro-
jektno delo, sodelovalno učenje …).
Čeprav so učiteljice, ki so poučevale v eksperimentalni in kontrolni
skupini, izvajale pouk matematike po učnem načrtu (1998), je prišlo v ek-
sperimentalni skupini do statistično pomembnih razlik, saj je bil koncept
pouka matematike v eksperimentalni skupini drugače zastavljen.
Učiteljice eksperimentalne skupine so bile med vzgojno-izobraževal-
nim procesom pri matematiki zelo pozorne, da so pouk zastavile tako, da
je bila v ospredju učenčeva lastna aktivnost v procesu pridobivanja znanja,
tako, da so uporabile eksperimentalen kognitivno-konstruktivističen mo-
del pouka. Pred začetkom raziskave sem z učiteljicama eksperimentalne
skupine natančno začrtala časovno razporeditev izvedbe terminov izgraje-
nega modela pouka, izbranih matematičnih enot, metod dela ter preverja-
nja doseženega znanja. Pri vseh učnih urah sta učiteljici uporabili izgrajeni
kognitivno-konstruktivistični model pouka, ki je temeljil na aktivnih me-
todah dela (razgovor, diskusija, eksperiment, izkustveno učenje, projektno
delo, problemski pouk …). Poleg teh pa sta se učiteljici v posameznih učnih
etapah posluževali metod učenja učenja.
Na ta način so si učenci izgradili samozaupanje v lastne sposobnos-
ti, saj sta jih učiteljici s sodobnimi metodami dela (razgovor, diskusija, eks-
periment, izkustveno učenje, projektno delo, problemski pouk …) navajali
na samostojnost, spodbujali sta jih k ustvarjalnosti, predvsem pa k metako-
gniciji, torej k razmišljanju o postopku reševanja nalog, o rešitvah, ki so jih
dobili in kaj so se z nalogami naučili. Na ta način sta učiteljici eksperimen-
talne skupine prevzeli vlogo moderatorja in ne le prenašalca znanja. Tako
sta učencem posredovali kvalitetne konstruktivne povratne informacije, ki
so jim bile v pomoč pri nadaljnjem odkrivanju in učenju matematike.
Analiza in interpretacija zbranih podatkov
Na začetku raziskave so bile predstavljene splošna in specifične raziskoval-
ne hipoteze. Analizi variance in t-testa začetnega preizkusa znanja sta po-
kazali, da med eksperimentalno in kontrolno skupino ni bilo statistično
260
