Page 258 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 258
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
-konstruktivističnega modela pouka eno uro na teden v sklopu petih ma-
tematičnih ur, ki se jih po predmetniku izvaja v 3. razredu osnovne šole.
Ker so različne oblike sodelovalnega učenja eden izmed elementov
spodbudnega učnega okolja, sem se odločila, da se jih bom pri našem mo-
delu pouka posluževala. Pri tem sem veliko pozornosti najprej posvetila
prijaznemu delovnemu okolju, ki ustvarja ozračje gotovosti. To pomeni, da
sem z učiteljicami, ki so sodelovale pri izvedbi eksperimenta, delala na tem,
da ustvarimo razredno vzdušje, v katerem je mogoče izmenjevati mnenja,
saj dobri medsebojni odnosi med učenci povečujejo notranjo motivacijo in
učne dosežke. Učenci nujno potrebujejo dialog med seboj ali z učiteljem, da
lahko uspešneje razumejo snov in poglabljajo znanje. Učenje je potekalo v
socialnem okolju, v socialni interakciji z drugimi ljudmi, zato sem se od-
ločila, da učencem ponudim sodelovanje z drugimi otroki in tako omogo-
čim uspešnejše pridobivanje novih znanj in večje možnosti za oblikovanje
celotne osebnosti.
Sodelovanje je skupno delo za doseganje skupnega cilja, tako smo sku-
paj z učiteljicami »delo« (učenje) organizirali v majhnih skupinah, ki so bile
oblikovane tako, da je vsak učenec dosegel najboljši učinek pri lastnem uče-
nju, pri tem pa imel možnost interakcije z drugimi učenci, da so si med se-
boj lahko pomagali pri doseganju najboljših rezultatov.
Ker so za delo v skupini potrebne posebne komunikacijske veščine in
veščine za sodelovanje v skupini, sem želela z našim modelom pouka z iz-
vajanjem sodelovalnega učenja izboljšati medsebojne odnose med učenci.
Način dela pri našem modelu je vplival na vedenje učencev in na razvoj
notranje motivacije za šolsko delo, in sicer kot doživljanje pozitivnih izku-
šenj, zmanjšanje strahu pred spraševanjem, dvignila se je učenčeva učna
samopodoba …
Pri oblikovanju sodelovalnih učnih skupin sem se odločila, da jih
bomo skupaj s sodelujočimi učiteljicami med šolskim letom spreminjali v
smislu, da bomo dali možnost učencem, da sodelujejo z vsemi sošolci. S
tem smo želeli doseči, da učenci v sodelovalnih skupinah začutijo in se na-
učijo:
− sodelovati z drugimi,
− prevzemati odgovornost za svoje delo,
− enakopravno si porazdeliti delo,
− odgovornosti drug do drugega,
258
-konstruktivističnega modela pouka eno uro na teden v sklopu petih ma-
tematičnih ur, ki se jih po predmetniku izvaja v 3. razredu osnovne šole.
Ker so različne oblike sodelovalnega učenja eden izmed elementov
spodbudnega učnega okolja, sem se odločila, da se jih bom pri našem mo-
delu pouka posluževala. Pri tem sem veliko pozornosti najprej posvetila
prijaznemu delovnemu okolju, ki ustvarja ozračje gotovosti. To pomeni, da
sem z učiteljicami, ki so sodelovale pri izvedbi eksperimenta, delala na tem,
da ustvarimo razredno vzdušje, v katerem je mogoče izmenjevati mnenja,
saj dobri medsebojni odnosi med učenci povečujejo notranjo motivacijo in
učne dosežke. Učenci nujno potrebujejo dialog med seboj ali z učiteljem, da
lahko uspešneje razumejo snov in poglabljajo znanje. Učenje je potekalo v
socialnem okolju, v socialni interakciji z drugimi ljudmi, zato sem se od-
ločila, da učencem ponudim sodelovanje z drugimi otroki in tako omogo-
čim uspešnejše pridobivanje novih znanj in večje možnosti za oblikovanje
celotne osebnosti.
Sodelovanje je skupno delo za doseganje skupnega cilja, tako smo sku-
paj z učiteljicami »delo« (učenje) organizirali v majhnih skupinah, ki so bile
oblikovane tako, da je vsak učenec dosegel najboljši učinek pri lastnem uče-
nju, pri tem pa imel možnost interakcije z drugimi učenci, da so si med se-
boj lahko pomagali pri doseganju najboljših rezultatov.
Ker so za delo v skupini potrebne posebne komunikacijske veščine in
veščine za sodelovanje v skupini, sem želela z našim modelom pouka z iz-
vajanjem sodelovalnega učenja izboljšati medsebojne odnose med učenci.
Način dela pri našem modelu je vplival na vedenje učencev in na razvoj
notranje motivacije za šolsko delo, in sicer kot doživljanje pozitivnih izku-
šenj, zmanjšanje strahu pred spraševanjem, dvignila se je učenčeva učna
samopodoba …
Pri oblikovanju sodelovalnih učnih skupin sem se odločila, da jih
bomo skupaj s sodelujočimi učiteljicami med šolskim letom spreminjali v
smislu, da bomo dali možnost učencem, da sodelujejo z vsemi sošolci. S
tem smo želeli doseči, da učenci v sodelovalnih skupinah začutijo in se na-
učijo:
− sodelovati z drugimi,
− prevzemati odgovornost za svoje delo,
− enakopravno si porazdeliti delo,
− odgovornosti drug do drugega,
258
