Page 257 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 257
pr eusmer itev od poučevanja k učenju matematike z upor abo aktivnih metod dela
Vsak učitelj za svoj razred želi, da bi bil vsaj dober, če ne odličen. To pa
lahko doseže takrat, ko je razred uspešen in učinkovit. Da bi do tega cilja
razred prišel, je zelo pomembno, da se v njem izvaja ustrezen in kakovos-
ten pouk, ki ga lahko optimalno izvajajo le strokovni delavci, ki čutijo za-
dovoljstvo pri opravljanju svojega dela. Pri zadovoljstvu strokovnih delav-
cev šole pa ne moremo mimo ustreznih delovnih pogojev, ki si jih sleherni
strokovni delavec želi. Na tem področju pa ima ravnatelj šole veliko mož-
nosti, da izboljša stanje delovnega zadovoljstva in zagotovi večje možnosti
po kakovostnejšem pouku.
V razredu pa mora učitelj spodbujati, usmerjati in usklajevati želje
in potrebe posameznih učencev za skupne cilje in skupna prepričanja, ki
učence zbližajo, s tem pa dosežejo klimo, da bodo učenci sprejeli odgovor-
nost in napredek kot nujno potrebo in si jo tudi želeli. Z zapisanim pa je go-
tovo povezano dejstvo, da mora učitelj dobre ideje svojih učencev sprejeti z
odprtimi rokami in omogočiti, kolikor je v njegovi moči, da jih posamezni
učenec lahko izpelje.
Predstavitev zbranih podatkov o primeru iz prakse
V raziskavi sem tradicionalno metodologijo empiričnega raziskovanja do-
polnila s kvalitativno metodologijo pedagoškega raziskovanja. V okvi-
ru empiričnega raziskovalnega pristopa sem uporabila pedagoški eksperi-
ment. Da sem dobila popolnejše podatke, sem jih analizirala kvantitativno
in kvalitativno. Kvantitativno sem analizirala podatke s testi znanja (dva
testa znanja iz matematike). Kvalitativno sem analizirala podatke s sprot-
nimi delovnimi razgovori med učitelji, s pisno in ustno analizo učiteljevih
priprav na pouk matematike in s prisostvovanjem pri posameznih urah
matematike.
Izgrajen kognitivno-konstruktivistični model pouka je temeljil na do-
polnitvi klasičnih metod poučevanja z novimi metodami, ki temeljijo na
aktivnem, izkušenjskem učenju. Pri izgradnji modela sem se predvsem opi-
rala na metode reševanja problemov, konfliktnega učenja in raziskovanja s
poudarkom na sodelovalnem učenju. Na ta način sem želela zagotoviti, da
učencem ne bodo matematične vsebine le posredovane, ampak da jih bodo
odkrivali, začutili, oblikovali, rešili in usvojeno znanje prenesli na nove za-
dane matematične primere.
Model sem zasnovala in ga s pomočjo izbranih učiteljic izvedla v enem
šolskem letu. Učenci eksperimentalne skupine so bili deležni kognitivno-
257
Vsak učitelj za svoj razred želi, da bi bil vsaj dober, če ne odličen. To pa
lahko doseže takrat, ko je razred uspešen in učinkovit. Da bi do tega cilja
razred prišel, je zelo pomembno, da se v njem izvaja ustrezen in kakovos-
ten pouk, ki ga lahko optimalno izvajajo le strokovni delavci, ki čutijo za-
dovoljstvo pri opravljanju svojega dela. Pri zadovoljstvu strokovnih delav-
cev šole pa ne moremo mimo ustreznih delovnih pogojev, ki si jih sleherni
strokovni delavec želi. Na tem področju pa ima ravnatelj šole veliko mož-
nosti, da izboljša stanje delovnega zadovoljstva in zagotovi večje možnosti
po kakovostnejšem pouku.
V razredu pa mora učitelj spodbujati, usmerjati in usklajevati želje
in potrebe posameznih učencev za skupne cilje in skupna prepričanja, ki
učence zbližajo, s tem pa dosežejo klimo, da bodo učenci sprejeli odgovor-
nost in napredek kot nujno potrebo in si jo tudi želeli. Z zapisanim pa je go-
tovo povezano dejstvo, da mora učitelj dobre ideje svojih učencev sprejeti z
odprtimi rokami in omogočiti, kolikor je v njegovi moči, da jih posamezni
učenec lahko izpelje.
Predstavitev zbranih podatkov o primeru iz prakse
V raziskavi sem tradicionalno metodologijo empiričnega raziskovanja do-
polnila s kvalitativno metodologijo pedagoškega raziskovanja. V okvi-
ru empiričnega raziskovalnega pristopa sem uporabila pedagoški eksperi-
ment. Da sem dobila popolnejše podatke, sem jih analizirala kvantitativno
in kvalitativno. Kvantitativno sem analizirala podatke s testi znanja (dva
testa znanja iz matematike). Kvalitativno sem analizirala podatke s sprot-
nimi delovnimi razgovori med učitelji, s pisno in ustno analizo učiteljevih
priprav na pouk matematike in s prisostvovanjem pri posameznih urah
matematike.
Izgrajen kognitivno-konstruktivistični model pouka je temeljil na do-
polnitvi klasičnih metod poučevanja z novimi metodami, ki temeljijo na
aktivnem, izkušenjskem učenju. Pri izgradnji modela sem se predvsem opi-
rala na metode reševanja problemov, konfliktnega učenja in raziskovanja s
poudarkom na sodelovalnem učenju. Na ta način sem želela zagotoviti, da
učencem ne bodo matematične vsebine le posredovane, ampak da jih bodo
odkrivali, začutili, oblikovali, rešili in usvojeno znanje prenesli na nove za-
dane matematične primere.
Model sem zasnovala in ga s pomočjo izbranih učiteljic izvedla v enem
šolskem letu. Učenci eksperimentalne skupine so bili deležni kognitivno-
257
