Page 261 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 261
pr eusmer itev od poučevanja k učenju matematike z upor abo aktivnih metod dela
značilnih razlik pri reševanju posameznih nalog različnih taksonomskih
ravni posameznih matematičnih vsebin. Rezultati obeh analiz potrjujejo,
da sta bili skupini na začetku raziskave izenačeni.
Analizi variance in t-testa končnega preizkusa znanja pa sta pokaza-
li, da so vse razlike v dosežkih učencev eksperimentalne in kontrolne sku-
pine pri končnem testu znanja statistično značilne. To posledično pomeni,
da so učenci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate pri celotnem
končnem testu znanja kot pri nalogah različnih taksonomskih ravni pri
posameznih matematičnih vsebinah. Tako so bili učenci eksperimentalne
skupine, pri katerih je bil uporabljen izgrajen eksperimentalni kognitivno-
-konstruktivistični model pouka, ki temelji na sodobnih metodah pouče-
vanja dela (razgovor, diskusija, eksperiment, izkustveno učenje, projektno
delo, problemski pouk …), uspešnejši od kontrolne skupine pri nalogah,
ki so od njih zahtevale osnovno in konceptualno, proceduralno in pro-
blemsko znanje.
Iz dobljenih rezultatov lahko presenetljivo razberemo, da čeprav ni-
sem pričakovala razlik med kontrolno in eksperimentalno skupino pri re-
ševanju nalog prve in druge taksonomske ravni, je do statistično značilnih
razlik prišlo. Iz tega dejstva lahko sklepam, da je uveden eksperimental-
ni kognitivno-konstruktivistični model pouka pri učencih eksperimental-
ne skupine povečal zapomnitev in poznavanje pojmov in dejstev ter priklic
znanja, torej poznavanje posameznosti: znanje izoliranih informacij, po-
znavanje specifičnih dejstev: znanje definicij, formul, izrekov, poznavanje
terminologije: seznanjenost z osnovnimi simboli in terminologijo ter kon-
ceptualno znanje, ki pa sestoji iz razumevanja pojmov in dejstev, in sicer
prepoznavanja pojmov ter prepoznavanja terminologije in simbolike. Po-
leg znanja prve taksonomske ravni pa tudi boljše proceduralno znanje, to
je znanje poznavanja in uporabe enostavnih in kompleksnih postopkov, ki
ga delimo na rutinsko proceduralno znanje (izvajanje rutinskih postopkov,
uporaba pravil) in kompleksno proceduralno znanje (uporaba ter obvlado-
vanje postopkov in algoritmov, reševanje rutinskih besedilnih nalog).
Sklepi in priporočila
V današnjem času se zahteve glede poučevanja hitro spreminjajo in postav-
ljajo učitelja v vlogo, ko pasivno »predajanje« informacij učencem ni dovolj
oziroma je celo nezaželeno, saj je tak način poučevanja zastarel in ne prina-
ša želenih rezultatov, ki so bolj ali manj merljivi z zunanjimi oziroma naci-
261
značilnih razlik pri reševanju posameznih nalog različnih taksonomskih
ravni posameznih matematičnih vsebin. Rezultati obeh analiz potrjujejo,
da sta bili skupini na začetku raziskave izenačeni.
Analizi variance in t-testa končnega preizkusa znanja pa sta pokaza-
li, da so vse razlike v dosežkih učencev eksperimentalne in kontrolne sku-
pine pri končnem testu znanja statistično značilne. To posledično pomeni,
da so učenci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate pri celotnem
končnem testu znanja kot pri nalogah različnih taksonomskih ravni pri
posameznih matematičnih vsebinah. Tako so bili učenci eksperimentalne
skupine, pri katerih je bil uporabljen izgrajen eksperimentalni kognitivno-
-konstruktivistični model pouka, ki temelji na sodobnih metodah pouče-
vanja dela (razgovor, diskusija, eksperiment, izkustveno učenje, projektno
delo, problemski pouk …), uspešnejši od kontrolne skupine pri nalogah,
ki so od njih zahtevale osnovno in konceptualno, proceduralno in pro-
blemsko znanje.
Iz dobljenih rezultatov lahko presenetljivo razberemo, da čeprav ni-
sem pričakovala razlik med kontrolno in eksperimentalno skupino pri re-
ševanju nalog prve in druge taksonomske ravni, je do statistično značilnih
razlik prišlo. Iz tega dejstva lahko sklepam, da je uveden eksperimental-
ni kognitivno-konstruktivistični model pouka pri učencih eksperimental-
ne skupine povečal zapomnitev in poznavanje pojmov in dejstev ter priklic
znanja, torej poznavanje posameznosti: znanje izoliranih informacij, po-
znavanje specifičnih dejstev: znanje definicij, formul, izrekov, poznavanje
terminologije: seznanjenost z osnovnimi simboli in terminologijo ter kon-
ceptualno znanje, ki pa sestoji iz razumevanja pojmov in dejstev, in sicer
prepoznavanja pojmov ter prepoznavanja terminologije in simbolike. Po-
leg znanja prve taksonomske ravni pa tudi boljše proceduralno znanje, to
je znanje poznavanja in uporabe enostavnih in kompleksnih postopkov, ki
ga delimo na rutinsko proceduralno znanje (izvajanje rutinskih postopkov,
uporaba pravil) in kompleksno proceduralno znanje (uporaba ter obvlado-
vanje postopkov in algoritmov, reševanje rutinskih besedilnih nalog).
Sklepi in priporočila
V današnjem času se zahteve glede poučevanja hitro spreminjajo in postav-
ljajo učitelja v vlogo, ko pasivno »predajanje« informacij učencem ni dovolj
oziroma je celo nezaželeno, saj je tak način poučevanja zastarel in ne prina-
ša želenih rezultatov, ki so bolj ali manj merljivi z zunanjimi oziroma naci-
261
