Page 253 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26

Preusmeritev od poučevanja k učenju
matematike z uporabo aktivnih metod dela

Lea Kozel

Naša družba prihodnosti naj bi bila »družba znanja«, zato je glavni po-

goj in pot do tega cilja kakovostni izobraževalni sistem, ki temelji na dob-
ro usposobljenih – kompetentnih učiteljih (Peklaj, 2007; Valenčič Zuljan et
al., 2007; Veenman, 1984).

V času hitrih sprememb in nenehnega družbenega razvoja posta-
ja posodabljanje šolskega kurikula stalna praksa razvitih šolskih sistemov
povsod po svetu. Šola naj bi s svojim delovanjem omogočala razvoj tistih
kompetenc posameznika, ki vodijo k sposobnostim za stalno učenje. Če
bi strnili najpogostejše cilje posodabljanja, ki se pojavljajo v razvitih šol-
skih sistemih, so to: preusmeritev od poučevanja k učenju (Barr, Tagg 1995),
poudarek na uporabi sodobne informacijske tehnologije, usposobljenost za
delo z različnimi učenci (z različnimi sposobnostmi, posebnimi potreba-
mi, multikulturnimi razlikami), nujnost medsebojnega sodelovanja z dru-
gimi učitelji, starši ter usposobljenost za refleksijo, raziskovanje in eval-
vacijo lastnega dela (gl. tudi Darling-Hammond, 1995; 1998). Iz naštetega
vidimo, da v resnici ne gre za povsem »nove« vloge, pač pa za to, da se spre-
minjajo poudarki.

Kurikularne teorije navajajo (npr. Schollaert, 2006), da je posodablja-
nje kurikula oz. vpeljevanje sprememb v učni proces lahko uspešno le, če
razvoj in implementacija potekata skupaj z učitelji in se novosti sproti testi-
rajo v praksi. Pri takem pristopu načrtovalci kurikula v sodelovanju z uči-

253