Page 25 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 25
kaj fizični ali grajeni prostor šole sporoča študentom, ki so na praksi
Namesto ograje so opazili zasajeno grmovje, ki predstavlja »naravno«
ograjo šole. Ograditev šole z zelenjem omenjajo tudi v literaturi (npr. Taylor,
2009), kar naj bi bila ena izmed alternativ pred žičnimi ograjami šol.2
Študenti so izpostavili tudi igrala, ki omogočajo gibanje in so izredno
spodbudna za učence, ki pretežni del dneva presedijo tako v šoli kot tudi
doma ter učence, ki so na primer hiperaktivni.
Študenti so poudarili tudi šolski vrt, na primer: »Všeč mi je, ker je po-
sestvo šole razdeljeno po razredih. Naloga vsakega razrednika je, da svoje
učence nekajkrat na leto pospremi ven, na svoj 'rajon', ki jim je dodeljen, in
ga očistijo smeti.«
Kot poudarjajo avtorji (npr. Day, 2004; Dešman, 2009; Kreč, Kosi,
Rome in Hrovat, 2012), naj bi šole imele poleg zelenic in športnih igrišč
tudi dvorišča z vrtički, mlakami, gozdičke, hribine, prostore za učenje ali
kar učilnico na prostem, rastlinjak ipd., saj je vse več učencev, ki nimajo iz-
kušenj z obdelovanjem zunanjih površin. Šolski vrtovi pa omogočajo tudi
celostno učenje, medpredmetno povezovanje, pa tudi tako imenovano več-
čutno učenje, po drugi strani pa spodbujajo različne strategije pouka, kot
so npr. delovni pouk, izkustveni ali raziskovalni pouk. Eko-vrt, ki bi prika-
zal zbiranje vode, vodne rastline, živali in avtohtone zasaditve, je predlagal
tudi arhitekt Dešman (2009).
Tudi majhen gozd, ki pripada šoli in v katerem si učenci lahko sami kaj
zgradijo, je pritegnil pozornost študenta.
Študenti so v zunanjem okolju šole zaznali tudi drugačne oblike in
barve šole in informacijske table pred šolo, kar lahko razumemo kot rezul-
tat razvoja in poudarjanja informacijsko–komunikacijske tehnologije.
Ena študentka je zapisala: »Šola je sama po sebi lepa, manjka ji le pisa-
nih barv, saj so stene ostale sive in nepobarvane. Tudi če je šola zanimive
oblike, bi spremenila barvo, ki je siva.«
Glede ene podružnične šole pa smo dobili zapis: »Menim, da je šola
premalo inovativna in sodobna, ker je podružnična in tudi država ne na-
meni dovolj sredstev za boljšo šolo.« Menimo, da bi enako pozornost kot
centralnim šolam morali nameniti tudi podružničnim, saj imajo zara-
di svoje lege v naravi, majhnosti in učenja v heterogenih skupinah veliko
prednosti.
2 Žične ograje šol sprožajo različne polemike pri avtorjih, pri čemer so jim nekateri
naklonjeni zaradi varnosti, medtem ko drugi menijo, da so nepotrebne in moteče, na
kar nakazujejo tudi naslovi v dnevnem tisku, na primer: »Varna šola ali geto?« (No-
vak, 2014).
25
Namesto ograje so opazili zasajeno grmovje, ki predstavlja »naravno«
ograjo šole. Ograditev šole z zelenjem omenjajo tudi v literaturi (npr. Taylor,
2009), kar naj bi bila ena izmed alternativ pred žičnimi ograjami šol.2
Študenti so izpostavili tudi igrala, ki omogočajo gibanje in so izredno
spodbudna za učence, ki pretežni del dneva presedijo tako v šoli kot tudi
doma ter učence, ki so na primer hiperaktivni.
Študenti so poudarili tudi šolski vrt, na primer: »Všeč mi je, ker je po-
sestvo šole razdeljeno po razredih. Naloga vsakega razrednika je, da svoje
učence nekajkrat na leto pospremi ven, na svoj 'rajon', ki jim je dodeljen, in
ga očistijo smeti.«
Kot poudarjajo avtorji (npr. Day, 2004; Dešman, 2009; Kreč, Kosi,
Rome in Hrovat, 2012), naj bi šole imele poleg zelenic in športnih igrišč
tudi dvorišča z vrtički, mlakami, gozdičke, hribine, prostore za učenje ali
kar učilnico na prostem, rastlinjak ipd., saj je vse več učencev, ki nimajo iz-
kušenj z obdelovanjem zunanjih površin. Šolski vrtovi pa omogočajo tudi
celostno učenje, medpredmetno povezovanje, pa tudi tako imenovano več-
čutno učenje, po drugi strani pa spodbujajo različne strategije pouka, kot
so npr. delovni pouk, izkustveni ali raziskovalni pouk. Eko-vrt, ki bi prika-
zal zbiranje vode, vodne rastline, živali in avtohtone zasaditve, je predlagal
tudi arhitekt Dešman (2009).
Tudi majhen gozd, ki pripada šoli in v katerem si učenci lahko sami kaj
zgradijo, je pritegnil pozornost študenta.
Študenti so v zunanjem okolju šole zaznali tudi drugačne oblike in
barve šole in informacijske table pred šolo, kar lahko razumemo kot rezul-
tat razvoja in poudarjanja informacijsko–komunikacijske tehnologije.
Ena študentka je zapisala: »Šola je sama po sebi lepa, manjka ji le pisa-
nih barv, saj so stene ostale sive in nepobarvane. Tudi če je šola zanimive
oblike, bi spremenila barvo, ki je siva.«
Glede ene podružnične šole pa smo dobili zapis: »Menim, da je šola
premalo inovativna in sodobna, ker je podružnična in tudi država ne na-
meni dovolj sredstev za boljšo šolo.« Menimo, da bi enako pozornost kot
centralnim šolam morali nameniti tudi podružničnim, saj imajo zara-
di svoje lege v naravi, majhnosti in učenja v heterogenih skupinah veliko
prednosti.
2 Žične ograje šol sprožajo različne polemike pri avtorjih, pri čemer so jim nekateri
naklonjeni zaradi varnosti, medtem ko drugi menijo, da so nepotrebne in moteče, na
kar nakazujejo tudi naslovi v dnevnem tisku, na primer: »Varna šola ali geto?« (No-
vak, 2014).
25
